Popačenje spoznave
Vsak od nas je prepričan, da je tisto, kar doživlja - vsaj v budnem stanju - resnično. Toda, ali to res drži? Kako to, da niti dva človeka natanko istega dogodka ne doživljata enako, z enakimi čustvi, občutki, razlagami, mislimi...? Če bi šlo za nepopačeno doživljanje, se vaše videnje ne bi smelo kakorkoli razlikovati od videnja kogarkoli drugega. A to ne drži.

Subjektivna komponenta v naši zavesti - naš lažni jaz ali ego poskrbita, da vsak od nas »nosi drugačna očala«, ki stvarnost pokažejo (prav bi bilo reči - izkrivijo) na povsem svojski način. Torej se je treba zavedati, da objektivnosti v naši zaznavi ni. Vse je pogojeno s trenutnimi predstavami in sistemom prepričanj, ki smo ga zgradili v preteklosti in utrdili z izkušnjami. To velja tako za enega človeka kot tudi za družbo nasploh.

AYURGANICA SVETUJE: OHRANITE RAVNOTEŽJE TUDI MED PRAZNIKI

Ravnotežje na vseh področjih, ki so del našega življenja, je glavni ključ in cilj do celostnega zdravja. Težko pa je pridobljeno ravnotežje tudi obdržati. Iz okolice prihaja veliko motečih dejavnikov, kot so obsežni projekti v službi, ki jih je potrebno dokončati čez noč ali pa povabila na zabave, ki se zaključijo v ranih jutranjih urah. Večkrat pa tudi zanemarimo redno gibanje in pravilno prehrano.

Tudi prihajajoči prazniki predstavljajo za marsikoga izziv ravno na področju ohranitve ravnotežja. V izobilju dobrot, kupovanja daril, ponočevanj pa tudi projektov, ki jih je potrebno do konca leta zaključiti, pozabljamo na resnične potrebe našega telesa. Vendar se lahko vključimo v praznovanja in tradicijo tudi, če ostanemo »prizemljeni« in skušamo obdržati ravnotežje tudi med prazniki.

Vedno več je govora o duševnemu zdravju in depresija je ena izmed oblik bolezni, ki lahko popolnoma ohromi človeka ter v skrajnem primeru vodi celo do samomora. Še nikoli v zgodovini človeštvo ni bilo podvrženo takšnemu stresu in pritisku, kot je danes. To je povzročil vedno hitrejši način življenja, kjer se vsi bolj ali manj grebemo za materialne stvari, za stvari, za katere nam družba pravi, da jih moramo imeti.

Pozabimo pa nase, na svoje želje in cilje, zato trpi naše duševno zdravje. Depresija je ena izmed bolezni, ki danes teži ogromno ljudi. V ZDA  za njo trpi okoli 10 % ljudi, Evropejci pa ne zaostajamo veliko, in vsako leto se številke strmo vzpenjajo. Depresija vzame ljudem voljo do življenja, do dela, do ustvarjanja. Ostanejo brez ciljev in le preživijo življenje ne da bi ga zares živeli, v najhujših oblikah pa celo pomislijo na smrt.

Razmišljate o tem, kako bo potekal vaš porod? Mag. Stanko Pušenjak nam je razkril, na kakšne načine je v Sloveniji možno roditi, kako se spoprijeti s porodno bolečino in zakaj se je dobro vsaj med porodom prepustiti strokovnemu osebju.

Za katere vrste porodov se lahko v Sloveniji odloči nosečnica sama?
 Odvisno od tega, kaj si kdo predstavlja pod 'vrsto poroda' …. Poznamo vaginalni porod in carski rez, vaginalni porod pa se lahko dogaja v različnih pogojih. Če vrste poroda delimo naprej, lahko rečemo, da obstajajo strokovno vodeni in porodi brez sodelovanja strokovnega osebja. Slednjega ne 'nudimo', temveč se pač zgodi. Med strokovno vodenimi obstajajo porodi v porodnišnicah in porodi doma.

Številne knjige nas učijo vodstvenih tehnik, da bi si lahko odebelili bančni račun, se povzpeli po karierni lestvici, si pridobili več moči, upravljali z življenji drugih in temu primerno napihnili svoj ego. Kakšno pa je vodenje, s katerim lahko znatno pripomoremo k izboljšanju življenja ljudi in sveta na splošno?

Pravo vodenje pomeni, da smo vodja, ki zares pozitivno vpliva na življenje drugih – ne pa da vodenje jemljemo le kot sredstvo za velik zaslužek. Najpomembnejši je pečat, ki ga pustimo svetu. Svet sovraži tiste, ki niso pošteni. Ljudje prezirajo hinavščino.

Obstaja veliko različnih razlogov, zakaj človek začne delati na sebi. Velika večina se odloči za to, ker ne ve več, kaj naj drugega naredi. Znajdejo se v situaciji, ki se ne izboljša, se ne spremeni, trpljenje pa se veča iz dneva v dan. Nekateri se aktivirajo zato, ker želijo nekaj spremenit, premaknit, izboljšati v svojem življenju in se že zavedajo, da so sami odgovorni kako živijo.

Torej začetki dela na sebi skoraj vedno segajo na področja: zdravja, partnerstva, financ, dela, službe, odnosov na delovnem mestu, odnosov v družini … in združuje jih konkreten cilj. Odprava bolečine, premaganje bolezni, zanositev, izboljšanje finančnega stanja, dobiti partnerja / partnerko, dobiti službo, zbrati energijo za selitev, postaviti se na svoje noge …

Strokovnjaki trdijo, da dojenčki in otroci nikoli ne jočejo brez vzroka, zato se na njihov jok moramo odzvati. O tem, zakaj je prišlo do joka in kako se na posamezno vrsto joka odzvati, smo govorili z Jasno Matjašič, celostno družinsko svetovalko in terapevtko naravnega zdravljenja, ki deluje v okviru projekta Za Sončke.

Kaj nam hoče dojenček povedati z jokom?
Vsak dojenček joka. To je normalno za dojenčka, bolj težavno je za starše in okolico, saj se vse prepogosto počutijo nemočni. Za to vidim sama predvsem dva razloga: zato, ker ne razumejo, kaj dojenček sporoča ali pa ker mu ne morejo pomagati.

To ni boj, to je mesarsko klanje…….
V svetu divjajo vojne, ogromno število ljudi živi samo za golo svoje preživetje in od jutra do večera razmišljajo ali bodo dočakali naslednji dan. Pa naj bo to zaradi vojne, lakote ali katastrofalnih nesreč. Vedno več ljudi se boji za svoje otroke, ko jih zjutraj pošljejo v šolo, če jih bodo še videli žive.

Na drugi strani pa je majhno število ljudi (Zemljanov), ki jim je edina skrb kako bodo "zadovoljno" preživeli dan, kaj bodo novega kupili, se lepo oblekli, čimveč zaslužili, da si bodo lahko kupili jahto, novo hišo ali najnovejši Porshe. Skrbi imajo k kateremu frizerju ali psihiatru bodo peljali svojega psa, da bo lepši in se bo bolje počutil, saj je trenutno nekoliko otožen in manj maha z repom.

Identifikacije
Prvo in najpomembnejše vprašanje, s katerim lahko preverjamo koncepte, ki razlagajo stvarnost, zadeva naše lastno bistvo - kaj pravzaprav smo? Gre za vprašanje identifikacije. Vsak koncept daje drugačen odgovor. Z razvojem oz. z menjavanjem konceptov se naša identifikacija spreminja. Nekoč smo bili še prepričani, da obstaja (in da smo) le telo, danes si morda mislimo, da smo pravzaprav bolj duša...

Kako bomo ugotovili, da je neka identifikacija prava? Preprosto - vprašamo se, ali zdrži preprost preizkus. Ta se izrazi skozi preprosto vprašanje: ali je tisto, s čimer se identificiramo, sposobno zavedati se samega sebe? Če namreč človek to sposobnost ima, potem jo nesporno mora imeti tudi njegovo bistvo.

11 poročnih vraž in tradicij. Ali dež na poročni dan res pomeni ploden zakon? Zakaj mora nevesta imeti na sebi nekaj izposojenega in nekaj starega?

Nekaj starega, novega, izposojenega in nekaj modrega
Nevesta naj bi na sebi imela nekaj starega, kar simbolizira njeno preteklost, nekaj novega, kar predstavlja njeno novo "srečno življenje“, nekaj modrega (simbol zvestobe in ljubezni) in nekaj izposojenega. Slednje mora dobiti od nekoga, ki je srečno poročen.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Drevo spomina
Da ginko premore izredne zdravilne lastnosti, je že pred tisočletji odkrila tradicionalna kitajska medicina – njegovi listi in seme so bili v rabi pri zdravljenju kašlja, bolezni mehurja, driske in uhajanja urina, predvsem pa za boljšo prekrvavljenost možganov.

Tri tisoč let stari kitajski zapisi omenjajo ginkove liste, ki naj bi koristili možganom, sodobni kitajski naravni zdravniki pa ginku pravijo kar drevo spomina.

Temeljna potreba vsakega živega bitja je najti zadovoljstvo. Najvišje zadovoljstvo je, da ljubimo in smo ljubljeni. Brez tega nas nobeno drugo čutno zadovoljstvo ne bo osrečilo. Popolna ljubezen je večna ljubezen med dušo in Bogom. Da pa bi bila ta ljubezen resnična in zadovoljujoča, je najvišji absolut vsakemu ustvarjenemu živemu bitju dal svobodno voljo.

Če nimamo svobodne volje, smo kot roboti. Robot lahko počne neverjetne reči, ne more pa imeti odnosov, ne more ljubiti. Svobodna volja je torej nujna za pravo in osrečujočo ljubezen. Bog je svarat, popolnoma neodvisen. Kot njegovi delci smo tudi mi v majhni meri neodvisni.

Ko nekdo vidi dve ali več žensk v lokalu, zadovoljnih nasmejanih in klepetavih, najprej pomisli, da se sigurno pogovarjajo o novih oblekah, modi, o moških, morda o otrocih, domu ipd. Morda pa vendar ni zmeraj tako.

Zadnjič, ko smo se pogovarjale ni bilo nič od tega. Ena izmed deklet - žensk je rekla: "jaz se pa počutim takooooo osamljeno." Vse smo se obrnile proti njej in se začudile. Kako osamljeno? Saj si vendar vedno dobre volje, delaš svoje delo, se zabavaš in imaš vedno veliko ljudi okoli sebe. Res, da še ni poročena in tudi nima stalnega partnerja, ampak to ni pogoj, da nebi bila več osaaaaamljena.

Koncepti
Kakovost bivanja je odvisna od dveh dejavnikov: od kakovosti opazovanja in od ravni razumevanja vsega, kar je. Napredek torej dosežemo z večanjem občutljivosti, dvigom kakovosti opazovanja, še pomembneje pa je, da vse opaženo občutimo, dojemamo in razumemo na pravi način - čim bolj celovito in nepopačeno. Tako življenje dobiva vse večjo širino in globino.

Razumevanju se vedno opira na miselne pripomočke - osnovne koncepte in predstave, ki si jih je izmislil človeški um. Vsak koncept je kot svojstven koordinatni sistem ali pa kot luč določene barve, ki iz drugačnega kota osvetljuje isto področje. Premakne fokus naše zavesti v svojo domeno. Koncept vedno okrni resnico, saj opazuje le del nje - tisti del, ki se nam trenutno zdi pomemben ali zanimiv.

”Hitim, pred mano je rok za oddajo materiala in šef je že tretjič spremenil idejo kaj bi. Ni časa za kosilo, vendar mi kava pomaga, da me dvigne. Težko se koncentriram in skrbi me, kako bom lahko vse izpeljala. Doma me čaka še kup obveznosti, zato šele zvečer uspem pojesti krožnik mešane solate. Sem pa zjutraj spila velik super smoothie, kateri mi da energijo.

Imam suho kožo, pogosto me zebe v roke in noge. Saj to ni nič nenavadnega, navsezadnje je zunaj mrzlo in piha. Zadnje čase sem večkrat doma pozabila mobitel, tudi ključe vedno iščem. Časa mi primanjkuje in počutim se tesnobno. V glavi imam tisoč in eno misel. Želim biti fit in se sprostiti, zato tečem.

Meso je baje zdravo. Daje moč. Nasiti te. Ima okus, ki ga 'trava' nima … To so trditve zapriseženih mesožerov, ki jih med pogovori o prehranskih navadah drdrajo tako vestno, kot da so jim bili za zgled najbolj pridni otroci nacizma in komunizma. Ali pa verniki, saj je vseeno. V vseh naštetih primerih so dejstva nepomembna …

Ste že kdaj slišali za zdravilno žival? Pustimo ob strani blagodejno družbo psov, mačk, zlatih ribic in konjev in se osredotočimo na njihove sestavine. Koliko živalskih delov znate našteti, za katere velja, da so zdravilni? In koliko rastlinskih, za katere to ne velja? …

Prehrana, ki temelji na sadju in zelenjavi, naj bi škodila plodnosti. Sadje in zelenjava imata na zdravje sicer številne pozitivne učinke, na plodnost pa naj bi vegetarijanski in veganski način življenja slabo vplivala. To so ugotovili znanstveniki kalifornijske univerze Loma Linda University, ki so se s vprašanjem, kakšen vpliv ima na spermo način prehranjevanja, začeli ukvarjati pred štirimi leti. 

V svojo študijo so vključili člane neke verske skupine, ki je prepričana, da je meso "nečisto“ in so se mu zato popolnoma odpovedali. V povprečju so sicer živeli 10 let dlje kot mesojedci, a kvaliteta njihove sperme je bila znatno slabša. Vegetarijanci so imeli namreč v povprečju 50 milijonov spermijev na mililiter, mesojedci pa 70 milijonov, piše v študiji.

Najnovejše raziskave so pokazale, da človeška osebnost do tridesetega leta starosti ni popolnoma izoblikovana, tako kot že dolgo časa trdi tradicionalna teorija.

Pravzaprav do neke mere drži star pregovor, ki pravi o ljudeh, da postajajo z leti vse pametnejši. Ameriški raziskovalci s kalifornijske Univerze v Stanford so pod vodstvom Sanjay Srivastava na več kot 130. 000 ljudeh, starih od 21 do 60 let, preučili pet najznačilnejših oblik osebnosti, imenovanih »velikih pet«, ki zajemajo: natančnost, prijetnost, nevrotičnost, odprtost in način komuniciranja. Nobena izmed teh značilnosti ne temelji na razpoloženju.

Na sledi - sebi
Pomena zavesti se ne zavedamo dovolj. Popolnoma vse, kar se dogaja, se dogaja v zavesti človeka. Tudi materialnost je le nek fenomen, ki ga zaznava zavest človeka. Ko bi ne bilo zavesti, bi bilo tudi povsem nepomembno, ali materialni svet obstaja ali ne, saj se ga nihče, prav nihče ne bi zavedal. Če želimo napredovati na višjo raven zavedanja, moramo bolje spoznati zavest samo. Zavest je ključ in hkrati instrument na poti do cilja - spoznave lastnega bistva.

Če se vse, kar se vam v življenju dogaja, dogaja v vaši zavesti in če torej nič ne more nastati izven nje, potem je to že samo po sebi dovolj tehten razlog za njeno raziskovanje.

Nakupujmo skupaj ceneje - skupnostno naročanje lokalnih in ekoloških pridelkov

Slovenci se vse bolj zavedamo pomembnosti in nujnosti domače in ekološke pridelane hrane, vendar je žal za mnoge nakup zdravih in po možnosti domačih živil (pre)velik finančni zalogaj.

Zato je v Ljubljani zaživel zanimiv projekt Nakupujmo skupaj ceneje. Gre za preprosto zamisel, da se kupci ekoloških in lokalnih živil povežejo in na ta način ceneje kupujejo skupaj. Vsak izmed nas namreč ve, da je 100 ljudi skupaj močnejših od posameznika.

Ni "zdravilna“ samo juhica, ki je prva hrana, na katero pomislimo, ko kuhamo za bolnike. Na seznam hrane in pijače, ki bi jo lahko uvrstili na jedilnik v primeru prehlada ali gripe, se poleg goveje ali kokošje juhe lahko uvrsti še veliko živil. Juha je ob prehladu idealna, ker hkrati poskrbi za prepotrebno tekočino in hkrati v telo vnaša hranilne snovi. 

Na jedilnik bi se moralo uvrstiti tudi sadje in zelena zelenjava. Pomaranče, grenivka, jagodičevje in kivi so bogati viri vitamina C, tako kot rdeča paprika in cvetača. Vitamin C pomaga zmanjšati prehladne znake in skrajšati potek prehlada.

Pred kratkim sem se z novinarko neke naše revije pogovarjala o nenavadnih pojavih, čudežih. Kako so možni, zakaj se nam zdijo nadnaravni, je vprašala. Ali gre pri tem za neko, nam neznano, nedoumljivo obliko energije, vrsto vibracije, morda skupek informacij, ki ga z našim umom ne razumemo? Ali se nam čudeži iz tega paralelnega, očem nevidnega sveta pokažejo prav zato, da nas spomnijo, da obstaja nekaj več, kot lahko doumemo z razumom in vidimo z očmi?

O vsem tem sem razmišljala, ko sem gledala filmski spektakel Avatar, ameriškega režiserja Jamesa Camerona. Zgodba sama je barvito črno bela. Barvita zaradi čudovitih prizorov narave in neverjetnih fantazijskih bitij, ki živijo na planetu Pandora. Črno bela je zaradi kontrasta med nasilnimi in pohlepnimi Zemljani, ki so prišli na planet, da bi ga izropali, in nenasilnimi, v harmoniji z naravo in med seboj živečimi prebivalci Pandore.

Na nekem tečaju računalništva se starejši gospod, inženir elektrotehnike, obregne ob mladega informatika z besedami: ¨Sedaj mi pa še povejte, kako ste prišli do tega rezultata! Nekaj kliknete in ne veste zakaj!¨

Ta zgodba dobro opisuje razliko med starim in novim načinom razmišljanja. Če so si prej dogodki morali slediti v nekem logičnem zaporedju, da bi na koncu dosegli želeni cilj, sedaj v času, ki prihaja, oz. je že tu, razmišljamo drugače. In sicer, bolj kot razumu in logiki, sledimo svojemu srcu, čeprav so včasih naše odločitve nelogične. Pri tem nikoli ne pozabimo na cilj, katerega želimo doseči. Le tega si jasno vizualiziramo, vse ostalo pa prepustimo Bogu, oz. vesolju, kakor je komu ljubše.