Piše: Ivica Flis Smaka, dr. med., spec. fiziatrije in regeneracijske medicine v Vivi www.viva.si

Hormoni so zelo potentne drobne molekule, ki igrajo pomembno vlogo v telesu vsakogar od nas. Odgovorni so za številne naloge in procese, ki potekajo v telesu, zato pomembno vplivajo na naše počutje in obnašanje. Nujno je, da so med seboj uglašeni in v pravilnih razmerjih. Kaj se zgodi, če progesteron in estrogen nista v ravnovesju?

To je pogosto lahko celo razlog za razvezo, kajti ženske začnejo zavračati partnerjeve dotike, misel na spolnost se jim upira, so razdražljive, jezne ali nejevoljne, bežijo pred družbo in se zapirajo vase, naveličane so zakona, nimajo ne energije in ne volje do življenje … Vse to se lahko spremeni, če uredijo svoje hormone.

'Nevidna roka trga' je bajeslovno božanstvo vere v neskončno rast dobičkov. Kot za vsa božanstva vseh ver tudi zanjo velja, da ni nikoli obstajala, ne obstaja in ne bo obstajala, ker ne more obstajati. Napoti ji stoji prav to, kar naj bi jo usmerjalo – sebična in pohlepna človeška narava.

Nevidna roka trga predpostavlja, da je to, kar je dobro za alfa samca, dobro za celotno krdelo. Poglejmo! Za alfa samca je dobro, da ni lačen, tudi če vlada lakota. Za člane krdela je torej dobro, da si trgajo od ust in dajejo njemu, čeprav jih bo zaradi tega poginilo več, kot če bi bil tudi on lačen. Za alfa samca je dobro, da naskoči vse breje samice, ki jih lahko. Za ostale samce v krdelu je torej dobro, da tega ne počnejo, čeprav zaradi tega ne bodo imeli potomcev.

Um - sluga, ki je postal gospodar
Če bi lahko govorili o krivcih, da človek (še) ni Človek, potem bi bil um nedvomno med glavnimi kandidati. Um, ki je omejeno orodje zavesti, je postal tako pomemben, da smo se pričeli z njim istiti, in to tako zavzeto, da smo pozabili svoje pravo poreklo. Nič presenetljivega, kajti kar si, je nemogoče popisati z besedami in razumeti z umom; lahko le poveš, kaj nisi. In ravno tu leži njegova bodoča vloga: namreč, da ti pomaga dojeti, kaj nisi.

Toda um gledati v negativni luči bi bila napaka; on je namreč nenadomestljiv pripomoček zavesti, ki s pomočjo mentalnih kategorij - prostora, časa in vzročnosti, naslika na platno tvoje zavesti prizore, ki jih imenuješ svet.

Andrianina zgodba
To pišem za mojo prijateljico Andriano, ker v tem trenutku nima moči, da bi svojo zgodbo povedala sama. Vso energijo, ki je k sreči pri 29-ih letih vendarle ni malo, že več kot eno leto usmerja le v to, da bi preživela.

Uganili ste, to bo zgodba o krivici. Tako veliki in tako strašni, da bi najraje udaril s pestjo v steno in sosedu na drugi strani razbil sliko. To je najmanj, kar narediš, ko izveš, da so tvoji prijateljici še pred dopolnjenim tridesetim letom diagnosticirali raka in je prognoza slaba. Ko domača medicina nad njo dvigne roke, zdrobiš še kar je ostalo od stene.

A jeza je prav hecno čustvo, ko jo sprostiš ostane žalostna praznina in zapolni jo želja, da bi našel način in pomagal. Zopet ste uganili – to bo tudi in predvsem zgodba o upanju in moči, ki se zbudita, ko se odločiš preživeti.

Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Depresija je čedalje pogostejša bolezen sodobne družbe. Čeprav lahko prizadene oba spola, moški in ženske depresijo doživljajo različno. Da bi jo lahko bolje in učinkoviteje zdravili, je koristno poznati te razlike. Največja je v tem, da pri ženskah obstaja dvakrat večje tveganje, da bodo zbolele za depresijo kot pri moških.

Razlogi za to so deloma biološki, zlasti genetski in hormonski, prav biološke spremembe pa so odgovorne za občutljivost na depresijo. Poleg tega so ženske bolj nagnjene k razlaganju svojih čustev in znajo bolje opisati svoje počutje, medtem ko moški svojo bolezen pogosto zanemarijo, dokler ni že v resnem stadiju.

Britanska vlada je zaradi povečanega števila ženk, ki potujejo same, objavila seznam najnevarnejših destinacij za ženske in ob tem opozorila, na kaj morajo biti pozorne.

V zadnjih nekaj letih je potovanje postalo cenejše in dostopnejše. Nekateri ljudje še vedno potujejo s potovalnimi agencijami, drugi s prijatelji, tretji pa najraje potujejo sami. Tisti, ki potujejo sami, pravijo, da si s tem zagotovijo najboljše dogodivščine in da tako največkrat spoznajo domačine.

Za razumevanje naših vsakdanjih življenj, za razumevanje našega vsakdanjega vedenja in delovanja je izjemno pomembno prepoznavanje iracionalnosti. Ne racionalnosti, kot spontano verjamejo ljudje, zlasti pa strokovnjaki, temveč iracionalnosti. Kaj to pomeni?

Osnovni in prevladujoči diskurz, v katerega smo vpeti, je diskurz gospodarja, ki pomeni odnose nadrejenosti in podrejenosti. Ko smo vpeti v tak diskurz, kmalu ne zaznavamo več, kdaj smo podrejeni in kako smo. Verjamemo, da smo v njem racionalni in celo naravni, pristni in avtentični, v resnici pa zgolj hlapčujemo.

Materija in zavest
Materialistično pojmovanje uči, da je svet ločen od nas in da se mi kot materialna bitja nahajamo v svetu, ki ga lahko opazujemo. Materialni svet, ki obsega vse pojavno vesolje, naj bi bil potemtakem nekaj primarnega, absolutnega, in obenem od nas neodvisnega, nekaj, kar naj bi imelo svoje ločeno življenje. Verjamemo, da potem, ko umremo, ta svet obstaja naprej; truplo se spremeni v »prah«, zavest pa izgine, se izgubi neznano kam.

Materialističen nazor tudi predpostavlja, da je človek materialno bitje, ki ima možgane, zavest pa je nesnovni fenomen, ki se pojavi oz. razvije v možganih. Možgani naj bi bili center zavesti in potemtakem nujen pogoj za njen obstoj. Če se zavest lahko pojavi le v možganih, to pomeni, da je telo primarno in nujno za obstoj zavesti.

Piše: Staša Lugovski v Vivi www.viva.si

Vprašanje za milijon dolarjev: kaj je skupno specialnemu agentu Foxu Mulderju, detektivu Adrianu Monku, dr. Sheldonu Cooperju in kapitanu Spocku – poleg očitnega dejstva, da so vsi fiktivni liki priljubljenih nadaljevank? Odgovor se skriva v naslovu, z obljubljenim milijonom pa žal ne bo nič. Zagotovo pa boste v nadaljevanju dobili nekaj zanimivih informacij o skrivnostnem in med šolarji in študenti nadvse zaželenem fotografskem spominu. Ali v resnici obstajajo ljudje, ki si lahko zapomnijo vse, kar vidijo?

Kako deluje spomin?
Spomin je fiziološki proces, ki, preprosto povedano, obsega tri stopnje: kodiranje, ohranjanje in obnavljanje posamezne informacije. Kodiranje omogoči, da se informacija iz zunanjosti prek elektrokemičnih dražljajev preobrazi v obliko, ki jo lahko naši možgani obdelajo.

Očka je prišel iz službe in vprašal Arjana, kako je bilo v vrtcu.
»Dobro,« je rekel Arjan.
»Kaj ste imeli za kosilo?«
»Oh,« je rekel Arjan, »grozno. Ričet.«
»Mljask!« je rekel očka. »Jaz bi pa zelo rad jedel ričet. A misliš, da bi se ti lahko pogovoril z vzgojiteljico, da bi jaz hodil jest k vam v vrtec?«

»Daj, no,« je rekel Arjan, »saj vrtec ni za odrasle!«
»Nič hudega,« je odvrnil očka, »saj bi cvilil in se jokal in vse to. Daj no, pogovori se!«

Kaj lahko pomaga do tega?

Beseda bo tekla o tem, da se ne obremenjujemo z izpolnitvijo naših ego želja, konceptov, načrtov, da nismo pogojeni z našimi predstavami, pričakovanji, a smo vseeno polno aktivni, dejavni, ljubeči, zadovoljni, mirni in odgovorni v tem in do tega kar nam prinaša življenje.

Gre za osvobojeno, nepogojeno stanje zavesti, ki zdravi dušo in telo ter pomaga k boljši, popolnejši uporabi naših življenskih danosti in manj stresni uskladitvi z realnostjo življenja. Zavedanje, da smo del žive neskončne inteligentne celote, ki je večna in popolna lahko pripomore do ponižnosti pred Bogom, kakor bom v nadaljevanju naslavljal to breznejno enost vsega kar je.

In morda bo človeštvu končno vendarle uspelo, da bo zares propadel. Vsakdanji zdravi razum kljub temu opazuje svet in prepoznava v njem pospešeno razvijanje vsega: znanosti, tehnologij, vzgoje, dobrin, permisivnosti, spolne svobode in sproščenosti, izobraževanja v družbah znanja, kritične misli. Zanj je svet iz dneva v dan vse bolj racionalen, vse bolj obvladljiv, vse bolj civiliziran, vse bolj prijazen, lep, dober, bogat, inteligenten, pameten in celo moder, poduhovljen.

V taki perspektivi je znamenito Lacanovo poudarjanje, da je nezavedno strukturirano kot jezik, da torej ni podzemlje temačnih iracionalnih sil, ki obvladujejo uboga racionalna človeška bitja, bolj revolucionarno, kot je bilo takrat, ko je Lacan to izjavil. Danes je namreč mogoče dokazati, da je navidezno racionalni svet bolj iracionalen, kot je bilo nezavedno kadarkoli, in da je iracionalnost kapitalističnega sveta samouničujoča, čeprav jo zdravi razum prepoznava kot racionalnost, povezano s tem, kar je dobro, koristno, uporabno in navdihujoče.

Piše: Darja Zgonc v novi Vivi www.viva.si

prim. Andrej Možina, dr. med.: Zdravstvo je kot ožeto jabolko

»Zdravniki smo zahtevni individualisti. Močan ego je v tem poklicu, v katerem so pogosto nujne hitre odločitve, dobrodošel, vendar le, če je znotraj določenih meja. Toda če seže onkraj teh meja, ima lahko negativno konotacijo in pripelje tudi do skrajnih dogodkov. Prav zato so zdravniki dolžni medsebojne spore reševati sproti in hitro,« opozarja predsednik Zdravniške zbornice Slovenije prim. Andrej Možina.

Pred nekaj meseci se je pojavil nov trend – lumberseksualci. To so moški, ki so si za modni navdih vzeli gozdarje. Zdaj prihaja nov trend med moškimi – feteroseksualci.

Že dolgo časa poznamo metroseksualce. To so moški, ki skrbijo za svoj videz, lepo kožo in pričesko. Njihova glavna skrb je lep videz, tako da veliko časa posvečajo sebi in kupovanju oblek. Eden prvih zvezdnikov, ki smo ga enačili s tem terminom je bil David Beckham, nato pa se je takšnih moških pojavilo vedno več.

Lažni in resnični jaz
Ideje »jaz« ne smeš mešati s svojo osebnostjo (imenujemo jo tudi »persona«), ki je le skupek predstav o tebi v umu. Um je orodje zavesti.

Ker pač skoraj vse, kar dojemaš, dojemaš z umom, mora imeti ta za vse, kar zaznava, neko predstavo, prispodobo, ki je seveda le opis, kazalec, simbol za tisto. In tudi za tebe samega si postopoma zgradi nek opis - "lažni jaz" ali "ego" - ki je sestavljen iz minulih dogodkov (spomina!), podatkov (ime, priimek, poklic, spol...) in mnenj ter opažanj (tebe samega in drugih) o tistem, kar si. Iz tega postopoma gradi tvojo osebnost, ki pa niti po pomoti ni tisto, kar v resnici si.

Piše: Maja Južnič Sotlar v novi Vivi www.viva.si

Stara ljudska modrost pravi, da nosečnost vsaki ženski vzame en zob in ji pusti en žolčni kamen. Kak zob naj bi odnesla tudi naraščajoča starost. Delno brezzob nasmeh na stara in – resnici na ljubo – tudi manj stara leta je razmeroma pogost spremljevalec marsikaterega od nas.

Rešitvi za to sta bili dolgo praviloma dve: v primeru enega samega manjkajočega zoba je zobozdravnik navadno vstavil mostiček, če je v čeljusti manjkalo več zob, je človek dobil protezo. Obe rešitvi imata svoje prednosti in slabosti, nobena pa ni idealna.

Nič ni večno, tudi nekatera prijateljstva ne. Če tovrstno obnašanje opazite pri svojem prijatelju, je napočil čas, da zamenjate družbo.

Ne stoji vam ob strani
Dobrega prijatelja lahko pokličete tudi sredi noči. Če mu vi vedno stojite ob strani, in to tudi kadar nimate časa, lahko isto pričakujete tudi od njega. Če njegove podpore ni, se od prijatelja ločite. Verjetno ga ne boste niti pogrešali ...

Nahodek je čisto majhen možic z rdečim nosom. Ogrnjen je s črnim plaščem, kapuco pa ima potegnjeno čez glavo, tako da gleda iz obraza le nos, ki se sveti kot šipkova jagoda. Nahodek se najraje skriva v strešnem žlebu, tam čepi in gleda na cesto.

Kadar dežuje in se nabirajo luže po cestah, po lužah pa copotajo neubogljivi otroci in si do kolen premočijo noge, takrat se spusti Nahodek iz strešnega žleba, skoči kot blisk otroku v nos in že drugo jutro ima otrok nahod.

Čaji že od nekdaj veljajo za eno najbolj zdravih pijač. sezite po zelenem, belem ali črnem čaju za spomladansko razstrupljanje telesa.

Pomlad je čas za detoksikacijo telesa in kože. Poleg tega, da se veliko žensk spomladi odloči za drugačen način življenja, se je treba poleg športnih aktivnosti ozavestiti tudi o hrani, ki jo vnesemo v svoje telo. Ne samo, da moramo paziti, kaj in koliko pojemo, zavedati se moramo tudi, koliko tekočine telo potrebuje.

Brezčasni »jaz sem«
Občutek »jaz sem« ni odvisen od prostora in časa. Kadarkoli in kamorkoli greš, je s tabo, nespremenljiv. Ta občutek, ki te povezuje s tvojim bistvom, je prostorsko neomejen in brezčasen (večen; večnost je »neprestani sedaj«). Občutek »jaz sem« nastopa le v sedanjem trenutku, ni pa ga v spominih ali v prihodnosti, ki nastane kot novi sedaj.

Sedanji trenutek je zato tako prepričljiv in resničen, ker se v njem nahaja občutek »jaz sem«. V njem se nahaja življenje.

Vaja dela mojstra. Tudi poljubljanja se lahko naučite. Preberite, čemu se morate izogibati.

Preveč sline. Poljub mora biti vlažen, poplave v ustih pa si ne želi nihče. Preveč sline okrog ust in tudi v ustni votlini bo strast med partnerjema na žalost zelo hitro pogasila. 

Jezik kot kuščar. Ste že videli, kako kuščar z jezikom ujame plen? Ta bliskovita poteza je v živalskem svetu morda zelo zaželena tehnika, v ljubezenskem pa žal ne.

Pot po kateri hodiš, je le tvoja, tvoja in samo tvoja. Zato ne pričakuj prave pomoči od ljudi ali sopotnikov, kajti le tvoj večni prijatelj, bog, ti lahko prav pomaga. On je tisti, ki te je poslal na to pot, ki ni brezmadežna, ravna in vseskozi svetla. Na to pot te je poslal, da se na njej učiš, bogatiš in si razsvetljuješ svojo dušo.

Dokler boš skromen, preprost, predan in željan učenosti, bo tvoja pot svetla, kot so svetle zvezde na jasnem nočnem nebu. Ne bo se ti treba bati za svojo prihodnost, saj ti bo močna luč kazala pot. A nikar v svoji pomembnosti in vsemogočnosti ne poleti, kajti kmalu bo sledil dan, ko boš svojo zadnjico namakal v luži, kamor boš telebnil.

Namen in oris raziskave
Multipla skleroza je kronična neozdravljiva napredujoča avtoimuna bolezen centralnega živčnega sistema, ki ji še ne poznamo vzroka. Bolezen v večini prizadene mlade odrasle in sčasoma pripelje do popolne invalidnosti. Poteka v zagonih, z obdobji boljšega počutja, ki mu sledijo ponovna poslabšanja. Napredovanje bolezni se z zdravili lahko občutno upočasni, na kar pa pomembno vpliva njihovo redno in pravilno jemanje.

Ker podatkov o tem, kako natančno bolniki upoštevajo navodila za zdravljenje, pri nas ni bilo, so Ana Ožura, Lea Kovač in Saša Šega iz nevrološkega oddelka Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani izvedle raziskavo, v kateri so se posvetile ravno temu področju, torej adherenci pri zdravljenju multiple skleroze.