Ljudje se bojimo Boga
Življenje vsakogar med nami poteka v skladu z osebnimi programi, programi naroda, ki mu pripadamo, ter programi, ki jih vsebuje tradicija družbe, v kateri živimo. Kdor se loti duhovnega čiščenja, se mora prej ali slej lotiti tudi miselnih temeljev, ki jih je sooblikovala tradicija. Zahodna civilizacija temelji na krščanskih temeljih; krščanski stereotipi in prepričanja so torej vtkani med njene osnovne gradnike.

Hoteli ali ne, verske predstave ljudstva, ki mu pripadamo, so prikrito vključene v miselne mehanizme vsakogar izmed nas, saj se tradiciji okolja, v katerem živimo, ne moremo kar tako izogniti.

Piše: Bern Jurečič

Vse najboljše, država moja ljuba! Štiriindvajset si stara in morala bi biti že odrasla, pametna, preudarna in vedno bolj zanesljiva, tako kot je to običajno pri tistih, ki so se dodobra izkopali iz pubertete in ki jim ni več treba gledati skozi prste zaradi mladostniških neumnosti in napak. Pa si res takšna? Se lahko vedno bolj zanesemo nate, da nam boš dajala tisto, kar pričakujemo od tega, varnost, zadovoljstvo, ugodno atmosfero za bivanje, dobre perspektive za naš jutri?

Rekli bi, da ne ravno. Ni treba viseti cele dneve nad časopisom ali zreti v poročila in druge novice, da bi ugotovili, da je stanje vse slabše in slabe, ali da bi uvideli, da veliko stvari ne deluje v redu, kaj šele, da bi bila ureditev in trendi glede urejenosti področij v porastu, optimistični. Še več, pesimizma in pritiska je danes že toliko, da množice razmišljajo o odhodu kam drugam; ne tako dramatično in na očem drugim kot Somalci, Sudanci, Mohindže in stotisoči drugih, ki jih dnevno pobirajo iz razpadajočih čolnov po svetovnih morjih, razcapane, lačne, razvrednotene na kupe reber in umazanih oblačil – tako slabo nam res ni, treba je priznati.

Marx je večkrat zelo jasno zapisal, da kapital potrebuje vse večjo produktivnost ter da vrednost ustvarjajo zgolj in samo delavci.

V tej deželi pa okravateni gospodje, urejene gospe, pripadniki elite, ministri in politični prvaki, izvoljenci ljudstva, bogataši, razni delodajalci in drugi ljudje vedno znova vzklikajo in se pridušajo, da je delovna sila pri nas predraga, da so stroški dela previsoki, da so sindikati premočni in da naj država za božjo voljo že nekaj stori, da se bodo zadeve spremenile tako, kot predlagajo sami, saj najbolje vedo, kako naj bi zadevam stregli: delavci naj živijo od zraka, da ne bomo imeli stroškov z njimi, ustvarjajo naj vrednost, ki jim jo bomo pobrali, obenem pa naj postanejo boljši potrošniki, da si bo kapitalizem opomogel, saj je povpraševanje po dobrinah in blagu čisto premajhno.

Znanstveniki verjamejo, da kofein pomaga pri sproščanju arterij v moškem spolnem udu, kar poveča pretok krvi, kavo pa odsvetujejo diabetikom.

Moški, ki na dan popijejo med 85 in 170 miligramov kofeina, imajo 42 odstotkov manj možnosti, da jim bodo življenje otežile težave z erekcijo. Znanstveniki na univerzi v Teksasu pojasnjujejo, da bi to znašalo okoli dve do tri skodelice kave na dan. Seveda pa poudarjajo, da ni potrebe bo sklepanju, da večja količina kave dela čudeže v postelji.

Čeprav morate vedno misliti na to, da nanesete kremo z zaščitnim faktorjem, vam predstavljamo hrano, ki vam dodatno pomaga zaščititi kožo.

Kar pojemo, ima velik vpliv na naše celotno zdravje, hkrati pa lahko določena hrana tudi ščiti našo kožo pred opeklinami. Različne kreme z zaščitnim faktorjem so nujna oprema vsako poletje, a vseeno lahko veliko naredimo tudi z zaščito od znotraj. Spodaj vam predstavljamo hrano, ki pomaka blokirati nevarne UV žarke.

Pravijo, da je dobiti otroka nekaj najbolj normalnega na svetu. Vendar na žalost to ne velja za vsakogar. Vse več ljudi ima težave z neplodnostjo in tudi v Sloveniji je stanje resno, saj naj bi po zadnjih podatkih o težavah z zanositvijo poročal že vsak četrti par. 

Vendar pa lahko za zdravje svojih reproduktivnih organov tudi sami naredimo veliko. Predvsem z zdravim načinom življenja, s pozitivnim dojemanjem sveta okrog sebe in z zdravo prehrano. Tukaj se osredotočamo predvsem na uživanje nepredelanih živil, ki v svojem bistvu ohranjajo vse življenjsko pomembne hranilne snovi in jih posredujejo našem telesu.

Gongi, tibetanske skodele, šamanski bobni in didgeridoo so zdravilni instrumenti, ki vplivajo na našo zavest in s katerimi lahko izvajamo terapije za boljše energetsko ravnovesje.

Posode so začeli uporabljati že pred 6000 leti in izvirajo iz daljnega vzhoda. Uporabljali so jih pri meditacijah, molitvah in zdravljenju. Kovane so iz zlitin, ki po navadi vsebujejo od pet do sedem plemenitih kovin - svinec (Saturn), kositer (Jupiter), železo (Mars), baker (Venera), živo srebro (Merkur), srebro (Luna) in zlato (Sonce).

Naša srca včasih zaledenijo (otrpnejo). To se nam zgodi ob izgubi naših dragih, ob "izgubljenih" prošnjah itd. Zaledeni nam lahko le do posameznih oseb ali pa kar do vsega, kar nas obkroža. Ne dovolimo si tega, saj so naša življenja namenjena rasti, radosti, pa tudi trpkim preizkušnjam.

Ne pričakujmo, da se bo srce otoplilo kar samo od sebe. Je že res, da čas celi rane, vendar ta čas je preveč dragocen, da bi ga kar tako zapravljali. Najhitreje bomo odtajali naša srca, če bomo pripravljeni odpuščati. Zavedajmo se, da zavestno ali podzavestno zaradi zaledenelih odnosov trpimo tudi mi sami.

Najvažnejši je človek
Čeprav marsikdo zmotno misli, da ni tako, je odnos do entitete, ki jo imenujemo Stvarnik ali Bog, ena od najpomembnejših stvari v življenju človeka. Ta odnos se namreč zrcali praktično v vsakem njegovem ravnanju, saj predstavlja osnovno orientacijo, osnovni ton glasbe, ki jo s svojimi dejanji ustvarjamo. A to se nam odkrije šele ob podrobnejšem pogledu v naše delovenje.

Pravilen odnos do tistega, kar je izvor življenja, ustvari trden temelj, ki je osnova notranjega miru, zadovoljstva in samozavesti. Nepravilen odnos pa se zrcali v občutku nemoči, manjvrednosti, ločenosti, osamljenosti in v posledičnih strahovih in negotovosti.

Od davnih davnih časov se ljudje delijo na vladarje in vladane. Takšna delitev je v naših genih, kot je tudi v genih večine opic. Večina ljudi jo podpira. Večino tistih, ki je ne podpirajo, moti zgolj to, da so v napačni skupini, sicer bi bili takoj za. Očitno je pripomogla k preživetju, razširitvi širom sveta in povečanju števila osebkov.

Ni pa nujno pripomogla k našemu dobremu počutju. Če bi bili manj 'uspešni' in bi bili še danes opice, bi mnogi živeli mnogo bolje, kot živijo zdaj …

Glede na ameriško raziskavo se samozadovoljuje 94 odstotkov moških in 80 odstotkov žensk. Samozadovoljevanje oziroma dotikanje svojih genitalij zavoljo užitka, je nekaj naravnega. To počnejo dojenčki že od rojstva dalje, kar predstavlja naraven del zdravega spolnega razvoja, piše The Independent. Glede na raziskavo ameriških znanstvenikov, samozadovoljevanje priznava kar 94 odstotkov moših in 85 odstotkov žensk.

Mit o slepoti 
Masturbacije pa se kljub temu še vedno drži stigma in je obkrožena s številnimi miti. Ste že slišali, da vam od samozadovoljevanja lahko odpade spolni organ, da povzroča slepoto ali celo neplodnost? V resnici je samozadovoljevanje zelo zdravo in ni razloga, zakaj ga ne bi izvajali.

Ko so v nekaterih ameriških zaporih ukinili sladkor in belo moko, so se najbolj agresivni kriminalci v kratkem prelevili v jagenjčke. Še več, po prestani kazni je bilo med temi kaznjenci najmanj povratnikov. 

Neverjetno, vendar resnično!  
Presežek sladkorja v krvi poskuša telo umiriti tako, da spremeni naše notranje „nastavitve“. Tako kot mi na termostatu nastavljamo temperaturo v prostoru, ima tudi telo podoben način, s katerim poskuša omejiti količino sladkorja, ki plava po naših žilah.

Strah je negativno čustvo, ki ga doživljamo, ko se počutimo ogrožene. Gre za osnovni mehanizem preživetja, ki se sproži kot odgovor na določene dražljaje, kot so bolečina ali nevarnost. Strahovi povzročajo stres. Vsaka misel v možganih spremeni bio-kemično reakcijo.

Možgani nato pošljejo specifičen kemični signal v vsako celico našega telesa. Bolj kot so naše misli negativne, bolj specifične kemične reakcije se oblikujejo v možganih in večji stres doživljamo. Ko je telo v stresu, se celice ne obnavljajo, ampak je telo takrat v šoku in se pripravlja na borbo za življenje.

Novo spoznanje
V prizadevanjih, da bi spoznali pravo naravo resničnosti, smo, oboroženi z idealistično predstavo poskušali teorijo oziroma hipotezo o Velikem intelektu potrditi v luči spoznanj največjih zahodnih filozofov. Pokazalo se je, da jo ideje vseh tistih filozofov, ki so dojeli tudi duhovno dimenzijo stvarnosti (Platon, Spinoza, Hegel,...), potrjujejo in dopolnjujejo. Očitnoteorija o Velikem intelektu »pije vodo«.

Zavedajoč se, da nobena ideja ali teorija ni popolna, temveč le slabši ali boljši približek dejanskosti, nikakor ne trdim, da je teorija Velikega intelekta v vseh pogledih pravilna in ustrezna. Trdim pa, da je ustreznejši miselni model objektivne resničnosti kot sedanji materialistični svetovni nazor. Teorijo bomo preverili še v luči verskih in drugih spoznanj različnih ljudstev in skupin.

Pomembnost svetih krajev

Sveti kraji, čemu?

Ljudje so od nekdaj poznali energijske izjemnosti določenih mest, votlin, točk na zemlji. Povezovali so jih z nebesnimi znamenji, na njih gradili zgradbe, piramide, svetišča, se zbirali na takšnih krajih in opravljali obrede, meditirali in molili. Zanimivo je, da vsak, ki je odprtega duha takšno atmosfero tudi brez težav začuti ne glede na tradicijo in veroizpoved. Začutimo, da se ob vstopu umirimo, da smo vstopili v prostor čaščenja, včasih tudi pogovorno rečemo, da začutimo druge, višje sfere ali to kar nas kot ljudi presega.

Kje vse najdemo svete kraje?

Sveti kraji so opisani  v različnih izročilih in tradicijah, nekateri so svetovno znani, nekateri so poznani le lokalnemu prebivalstvu, spet drugi pa so znani le posvečenim v določene kroge, ki jih ne želijo odkriti množici.

Piše: Anja Markež in Ajda Vodnjov v Vivi www.viva.si

Z nešteto besedami opisujemo pojem partnerske zveze, od ljubezni, zaljubljenosti, sreče do zakona. Pa je res tako preprost? Kakšno je res kakovostno partnerstvo? In kako lahko zvezo krhamo?

Predstavljamo deset ljubezenskih pasti, v katere se prej ali slej zaplete vsakdo med nami, in tudi deset namigov, s pomočjo katerih se pastem lahko izognemo.

V izjemnem intervjuju Bruce-a Wagner-ja z antropologom in vidcem Carlosom Castanedo v marcu 1994 je med drugim tudi tale zanimiv odlomek:

Popil sem preveč coca col in bil sem paranoičen. Castaneda mi je rekel, da je sladkor ravno tako učinkovit morilec kot "zdrav" razum. In je nadaljeval: "Mi nismo "psihološka" bitja. Naše nevroze so rezultat tega, kar damo v usta." Bil sem prepričan, da je videl moje energetsko telo, kako seva coca colo. Počutil sem se absurdno, poraženo.

"Duhovne poti ni nikoli konec. Ni tega, da nam nekaj uspe na njej, potem pa si vzamemo "dopust". Ni dopusta! To je koncept srednjega razreda – ideja, da če ste dovolj dobro delali, potem ste si pridelali dopust. To so neumnosti."

Vzrok je v valu estrogena med nosečnostjo.
Materinstvo za vedno spremeni možgane žensk in njihov odziv na hormone, ugotavlja raziskava Liise Galea iz Univerze British Columbia. Vzrok je v valu estrogena med nosečnostjo, ki lahko vpliva na razvoj ključnih področij centralnega živčnega sistema.

Z raziskavo so želeli ugotoviti, ali lahko hormonalna terapija v času menopavze vpliva na pojav Alzheimerjeve bolezni.

Piše: Iz nove številke Karme plus

Le kdo jih ne pozna? Čudoviti rdeči plodovi, ki nas vedno razveselijo, ko jih ugledamo na kakem gozdnem robu, ter jih nabiramo in jemo kar tam, kjer smo jih našli in utrgali, ali pa si jih doma pripravimo na ducate načinov. Tako ljube so nam, da smo jih spravili tudi med vsakodnevne fraze, na primer 'jagodni izbor' ali pa 'jagoda na torti', Angleži pa so iz njih naredili tradicionalno prodajno uspešnico – vsakoletnega največjega teniškega turnirja na svetu, tistega v Wimbledonu, si brez jagod s smetano sploh ne da predstavljati!

Pravilneje bi ji morali reči "jagodnjak" (znanstveno ime: Fragaria) in je rod družine rožnic. Ker pa ji vsi pravimo kar po domače 'jagoda', o njej najprej povejmo, da je to večletna zeliščna rastlina, ki uspeva kot gozdno ali vrtno sadje na področju z zmerno klimo.

Ne gre se samo za čaščenje, ampak za doživljanje nečesa na takšen način, iz česa nastane pristranskost, ki zastira resnico.

Človekova resnica je velikokrat le to, kar si predstavlja kot resnico o nečem, vse to pa s samo stvarnostjo resnice nima nič skupnega..

Na primer vse lahko doživimo kot nekaj vsakdanjega, lahko pa te iste stvari, doživimo tudi kot čudež. Že čisto navadna stvar, je lahko čudež doživetja lastnih pričakovanj.

Torej našo resnico pogojuje največkrat ravno to, kako kaj, pa naj se gre za karkoli doživimo.
Če smo usmerjeni na to, da je čudež vse, nam bo naš um, tudi skušal na nek način vse predstaviti kot čudež.
Tako bo tudi um naredil v drugih primerih, pa naj se gre za karkoli.
V splošnem je čudež to, kadar se zgodi nekaj, kar je po naših prepričanjih nemogoče.

Idealizem in dialektika
Vrnimo se k filozofom. Nemški filozof Schelling se je proslavil s svojo filozofijo narave. Zanj je bilo življenje stvaritev narave, narava je namreč vsa resničnost, ki se nenehno razvija. Življenje in materija se medsebojno dopolnjujeta, sta različna vidika enotnega procesa. Človek torej ne biva zunaj sveta temveč je del narave, je poduhovljena materija. Materija je potencialni duh, latentni duh. Ves neizmerni fenomen narave je razvoj k samozavedanju.

Vse te Schellingove ideje se ujemajo z našim razmišljanjem v TVI. Zgrešil je le pri eni trditvi: menil je, da je iz sprva mrtve materije nastalo življenje, ki se nenehno razvija - od primitivnejših oblik k popolnejšim, do človeka. Pravilneje je reči, da življenje ni nastalo iz materije temveč je materijo oživil duh, ki se je spustil vanjo. Iz njegove misli izhaja napačna predstava o primarni vlogi materije.

Se sprehajata učenec in mojster, pa učenec nenadoma vpraša mojstra; "Kaj je smisel mojega življenja?"
Mojster je tiho in gresta naprej. Čez nekaj časa učenec ponovi svoje vprašanje. Tudi tokrat je mojster tiho in ne odgovori.
Ko se približata neki vasi mojster ob poti opazi velik sod napolnjen z vodo. Nenadoma močno zgrabi učenca in mu glavo in pol telesa porine v sod kot bi ga hotel utopiti.

Učenec se močno upira, bori se za življenje, ko pa sprevidi, da mu ni več pomoči popusti, takrat pa popusti tudi njegov mojster in mu potegne glavo iz vode.
Nato mojster vpraša učenca naj mu pove kako se je počutil medtem ko je imel glavo pod vodo.

Piše: Tili Kojić in Ajda Vodnjov v Vivi www.viva.si

Objavljamo seznam olj, ki so zdrava alternativa olivnemu olju. Sestavila ga je ameriška strokovnjakinja za prehrano in hujšanje Sarah Shenker.

Oljna ogrščica za pečenje in praženje zelenjave
To olje vsebuje šest odstotkov nasičenih maščob, medtem ko jih olivno olje vsebuje 14,3 odstotka. Poleg tega je v njem desetkrat več omega3 maščobnih kislin in kar 50 odstotkov več vitamina E.To je eno od najbolj zdravih olj, ki se obenem ponaša z zelo prijetno aromo.