Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Preroki-Pravi-Lazni-Iskalec-Resnice-Tveg

Kako naj iskalec resnice loči med pravimi in lažnimi guruji? Rešitev je preprosta! petek, 4. september 2015 @ 05:02 CEST Uporabnik: Robert Bric roman67 je v Komentarjih na moj članek »Kaj je skupnega Donaldu Trumpu, prevarantskim gurujem in Hitlerju« vprašal: Če prav razumem, trdite, da obstajajo pravi in lažni preroki. Smem vprašati, po čem jih iskreni iskalec resnice lahko loči? Ker gre za zelo pomembno vprašanje, je boljše, če odgovorim z daljšim tekstom kot pa s samo par stavki. Vprašanje ima več sklopov, ki jih bomo obdelali posebej: • pravi in lažni preroki • iskreni iskalec resnice • kako loči Ali obstajajo pravi in lažni preroki? Naziv prerok navadno ne dajemo mnogim ljudem. Prerok v islamu je Mohamed. V krščanstvu Jezus. Taki in podobni ljudje načeloma niso lažni. Če govorimo o »prerokih«, ki »prerokujejo« konec sveta vsakih nekaj let, potem govorimo o ljudeh, ki niso lažni, so pa blodnjavi. Moj članek je govoril o prevarantskih gurujih. Gre za ljudi, ki so v osnovi prevaranti in se okličejo za guruje. Izrabijo in potem zlorabijo človeško lahkovernost in upanje. Členek ni govoril o poštenih gurujih, ki postanejo prevaranti, čeprav je tudi to možno. Odgovor na prvi sklop je torej: Da, obstajajo pravi in lažni guruji. Pri tem ne gre za neko mojo trditev, ki sem jo potegnil iz neke luknje, ampak za dejstva. Na spletu lahko najdete polno dokazov v obliki rezultatov policijskih raziskav, uradnih sodb sodišč, video posnetkov na YouTube in podobno, ki dokazujejo prevare teh gurujev vsakemu, ki je pripravljen videti stvari objektivno. Imen teh gurujev tukaj ne bo navajal. Povečini so sicer mrtvi, vendar imajo na tisoče pristašev po celem svetu, tudi v Sloveniji. Ti pristaši na kakršnekoli trditve o prevari reagirajo z ogorčenjem, čeprav so uradni dokazi objektivni. Za pristaše je vse zarota proti njihovemu ljubljenemu učitelju. Če želite nekje začeti s svojo raziskavo, si preberite recimo knjigo Stripping the gurus avtorja Geoffrey-ja D. Falk-a. Ali pa na Google vpišite »guru cult fraud« ali kaj podobnega. In bodite pripravljeni na šokantne informacije! Da trditev o lažnih gurujih drži, nam pove tudi zdrava kmečka pamet. Itak vemo, da obstajajo prevarantski ljudje. Ljudje nategujejo ljudi od začetka človeške zgodovine. In jih bodo nategovali do konca obstoja človeštva. Ker smo tako narejeni, da prevečkrat slepo zaupamo. Zaradi upanja. Na žalost! Zato obstajajo samooklicani guruji, ki so lažni! Dejstvo! Kdo je iskreni iskalec resnice? To vprašanje ima dva dela. 1. Kdo je iskren iskalec? 2. Kaj je resnica? Po moje je iskren iskalec tisti, ki bo naredil vse v svoji moči, da bo prišel do tistega, kar išče. Seveda v okviru nekih priznanih norm obnašanja. Večina ljudi pa se ustavi, čim iskanje postane težko. Večina iskalcev resnice bi jo namreč rada našla tako, da bi se lepo vklapljala v njihov obstoječi način razmišljanja in življenja. Da pač ne bile potrebne velike spremembe, ker so boleče. Dokler govorimo o nekih majhnih in relativno nepomembnih resnicah, potem to še nekako gre. Ustavi pa se, ko pridejo do situacij, ki zahtevajo velike spremembe v njihovem razmišljanju in dojemanju sveta. Zato je iskrenih iskalcev resnice malo. Premalo! Bolj pomemben pa je drugi del tega sklopa: kaj je resnica? Odgovor je odvisen od področja, ki ga skušamo zajeti. Vzemimo primer religij. Islamska resnica in dojemanje boga je različna od krščanske. Hinduizem ima celo plejado bogov, taoizem pa recimo nobenega. Da o ateistih ne govorimo. Po zdravi kmečki logiki je jasno, da ima lahko prav samo eden od njih (ali nobeden, kar je najbrž bolj verjetno!) in vsi ostali brcajo v temo, torej resnice ne bodo našli ne s pravimi ne z lažnimi guruji. Če pa govorimo o Resnici (=spoznanje, ki ga dobimo v dejanskem razsvetljenju), potem pa je Resnica ena sama. Svečeniki raznoraznih religij se nikoli niso strinjali glede boga. Vsi razsvetljeni skozi zgodovino človeštva pa opisujejo eno in isto stanje razsvetljenje in z njim povezano Resnico. Obstaja torej enoumno določena Resnica, kjer interpretacije in s tem napake niso možne. Ostane nam še tretji sklop: Kako naj iskreni iskalec resnice loči med lažnim in pravim gurujem? Začetni odgovor na žalost ne bo navdušujoč. Je namreč sledeč: možnosti so več ali manj enake nula, če ne razširite okvir razmišljanja oziroma obnašanja. Razlaga gre pa takole. Da bi lahko preverili, ali nekdo govori resnico, bi morali imeti recimo njegove izkušnje. In rezultate! Ali pa jasne napotke, kako do rezultatov. Tako deluje znanost: ko nekdo nekaj doseže, mora to biti ponovljivo s strani vsakogar, ki sledi napotkom. Če kolegi znanstveniki nekega poskusa ne morejo ponoviti, potem prvotne trditve o rezultatih vpišejo v sanjske bukve. V znanosti namreč slepa vera ne zadošča. Zakaj pa potrebujete guruja? Potrebujete ga (ali jo!) pa zato, ker njegovih izkušenj in rezultatov nimate. Če bi jih imeli, ga ne bi potrebovali. Preprosto! Imate pa gurujeve obljube. Torej gurujevih trditev ne morete preveriti. Lahko mu samo zaupate, da govori resnico, ki izvira iz njegovih izkušenj in rezultatov. Prevarantski guruji (in prevarantski zdravilci in prevarantski politiki itd. in prevarantski ljudje na splošno) to s pridom izkoriščajo. Kombinacija upanje + ego + zaupanje je fantastična za njihov žep. Ljudje jim zaupajo in ne morejo preveriti njihovih trditev. V določenih primerih teh trditev celo nočejo preveriti. Upanje je namreč zelo močno pozitivno čustveno stanje, zato se ljudje ne želijo razočarati z dejstvi in ga izgubiti!!! Rajši živijo v sanjskem svetu. Bodimo konkretni, ker nam bo to pokazalo, da vseeno lahko nekaj naredimo. Prevarantski guru recimo na čelu svojega kulta v ašramu v Indiji vzbuja v človeku upanje, da mu bo dal, kar človek išče. Recimo, da človek išče pot do boga. In prevarantski guru reče: »Jaz ti bom pokazal pot do boga.« Prevarantski guru izgleda asketsko in pobožno in sploh in oh duhovno in ...človek pade na videz, ki ga podpirajo tudi celotno okolje okoli guruja in pa recimo človekovo znanje/pričakovanje, ki ga je nabral recimo iz knjig in/ali pogovorov s prijatelji. Potem guru reče tiste usodne besede: »Ampak to vas bo stalo $xxx.« (Opomba: vstavite cifro, ki sem vam zdi ok) In človek plača. Ker zaupa. Le kako ne bi, ko pa so vsi pokazatelji taki kot jih je spoznal v knjigah ali kot so mu jih opisali prijatelji, ki so jih spoznali v knjigah ali so jim jih opisali prijatelji, ki so jih spoznali v knjigah itd. Boga seveda ne spozna. Je pa ob $xxx, ki jih na noben način ne more dobiti nazaj. Kako si lahko pomaga? Tako da reče, da bo guruju plačal potem, ko bo srečal boga. Ali da želi napisano črno na belem, da dobi denar nazaj, če ne sreča boga. Zahteva pač garancijo! Zakaj ljudje ne bi kupili recimo palični mešalnik brez garancije (ki stane nekaj deset €), prevarantskim gurujem pa dajejo dosti višje zneske na zaupanje, mi ni jasno. Če bi v svetu duhovnosti veljala garancija na zadovoljstvo in/ali rezultat, potem v svetu duhovnosti že zdavnaj več ne bi bilo šarlatanov in prevarantov. Isto velja za prevarantske zdravilce. Imam raka. Zdravilec želi xxx€ za neko terapijo, ki super de luxe garantirano deluje. Ni problema. Z veseljem mu plačam dvakrat xxx€, ampak šele, ko me pozdravi. Če me ne pozdravi, je to njegov problem in bo delal zastonj. Seveda to potem postane tudi moj problem, ker sem še vedno bolan z rakom. Ampak ta problem sem imel že prej, torej nič novega. Vsaj denarja nisem izgubil in ga bom po smrti zapustil svojim bližnjim. (Opomba: mogoče se lahko seznanite z zgodbo Steva Jobsa, ustanovitelja Appla, ki je umrl za rakom na trebušni slinavki, potem ko se je alternativno zdravil). Mogoče niste vedeli: V davnih časih na Kitajskem so ljudje plačevali zdravilcem, dokler so bili zdravi. V trenutku, ko so postali bolni, jih je zdravilec moral zdraviti brezplačno. Si zamišljate ta koncept dandanes? Zdravstveni sistem bi razpadel. Ali pa mogoče tudi ne, ker potem nikomur ne bi bilo v interesu, da so ljudje bolni. Kako torej zmanjšate možnost za prevaro in s tem razočaranje? Tako, da boste od kogarkoli, ki vam obljublja karkoli, zahtevali garancijo. Na rezultat in/ali na zadovoljstvo. In če je ne da, potem nekaj tukaj ni v redu. Vse moje poslovno in življenjsko svetovanje, coaching, delavnice in predavanja vsebujejo garancijo. Izvajam recimo delavnico za razsvetljenje, kjer ali doživite razsvetljenje ali pa vam vrnem denar. Se mi zdi pošteno in transparentno. In še primer iz neduhovnega sveta. Zadnjič me je nekdo klical po telefonu s ponudbo, da investiram xxx€ v nek super donosen sklad. Sem mu rekel, da bom z veseljem vplačal, ko mi pokaže, da ima on notri denar. Je odgovoril, da ga nima, ker ne morejo garantirati donosa, saj obstajajo tveganja na trgu. In ker je mlad, da ne more tvegati, da bi denar izgubil. Sem mu rekel, da naj spremeni prodajni pristop, ker nateguje ljudi z obljubami tj. igra na njihovo upanje. Ampak najbrž ga ni spremenil, ker vedno obstajajo ljudje, bi bodo padli na njegov prodajni nagovor. Zakaj? Zaradi upanja.(»Končno na lahek način do denarja!«) In ega. (»Bogati boste!«) In zaupanja. (»Mi so sklad v Sloveniji, ki je pravna država, zato zagotovo vemo, kaj delamo!«) Srečno v tem svetu in kmečko pamet v roke! No, v glavo! Robert Bric www.RobertBric.si Komentarji (9) www.pozitivke.net