Veliko je takšnih ljudi, ki moramo nekaj časa hoditi sami po poti življenja, nekaterim pa je samota tudi življenski sopotnik. Hudo je, če se popotnik počuti osamljenega -zapuščenega. Samota je lahko osvežujoča, osamljenost pa le boleča. A nikar se ne počutite osamljeni na poti, kajti nikoli nismo sami, nihče izmed nas.

Četudi ni ob nas prijateljev, partnerja, družine, je ob nas vedno nekdo, ki nas ima zelo rad -to je Vsemogočni, naš Učitelj, Prijatelj, Oče največje družine. Seveda pa Bog za večino nas ni dovolj. Zatorej tisti, ki ste osamljeni, odprite svoja srca ljubezni, odpustite si napake in se pričnite imeti radi. Menim, da je osamljenost največkrat povezana z dejstvom, da se sami nimamo dovolj radi.

S tem ne mislim podpirati egoizma, ki je prisoten pri pretiranem samoljubju, a potrebno je imeti rad najprej sebe, šele potem boste znali prav sprejemati in ljubiti tudi druge ljudi. To trditev ste prav gotovo že velikokrat slišali. Bolj ko se boste prepuščali pomilovanju, večjo osamo boste čutili. Verjemite mi, vem, da je vsak začetek težak, a če ne boste sejali, tudi žeti prav gotovo ne boste imeli kaj. Nihče od sosedov ne bo šel sejat na vašo njivo, svojo pa pustil neposejano. Ne čakajte na prihodnji čas. Posejte že sedaj vsaj del zemlje, ki jo imamo v zakupu do smrti. Od setve do časa žetve se bo osamljenost zmanjševala, saj boste lahko opazovali rast pridelka, ki vas bo obdaril z neprecenljivim bogastvom sreče.

Ko se je zbrala velika množica in so iz mest prihajali k njemu, je povedal v priliki:"Sejavec je šel seme sejat. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg poti in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo na sredo med trnje; in trnje, ki je z njim raslo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zraslo ter obrodilo stoteren sad." Ko je to govoril, je zaklical: "Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!"

Vir: www.bisernaogrlica.com