Raziskoval je ljubezen veliko let.

Naredil je mnoga predavanja o čustvih so-življenju in tudi med ljudmi imel zelo dobre odnose, in jim veliko povedal o ljubezni.

Vendar ko je nekega dne pogledal nazaj svoje življenje je videl, da čeprav ga je delo na nek način osrečevalo, zraven tega ni bil srečen.

Tako je nekega dne srečal zelo modrega človeka in mu je opisal svoje življenje, ter mu priznal, da ni resnično srečen.

Moder mož mu je dejal:
"Nekaj bistvenega si prezrl"; pri tebi je tako močno prisotno ljubezen raziskati namesto ljubezen biti. Kako bi jo našel, če to nisi in ne postaneš v vsej polnosti ti.

Imel si dobre namene raziskoval si ljubezen in tak svet je bil tvoja ljubezen, vendar je samo raziskovanje postalo tvoja ljubezen, namesto da bi v sebi odstrl tisto bit, po kateri bi ljubezen v celoti postal, saj bi se ti v tistem trenutku, ko bi postal plodna tla za to bit, vsa nepotvorjena resnica o ljubezni sama po sebi na pravi naravni način odstrla.

Pri tebi je prišlo do ključnega trenutka, ki pomeni ali naprej raziskovati ali postati plodna tla za to bit.

Veš mu je dejal; velikokrat se zgodi da moramo razpustiti ravno večji del sebe, kajti v njem bivamo, na kožo nam je pisan, ki nam je tudi na nek način veliko prinašal, na katerega smo navajeni ter ponosni na naše dosežke, a vendar je odločujoče kaj naredimo ob spoznanju, da nas vse to v resnični biti, ki čaka kot ukleta princesa zastira.

Ni pa težko, če je dovolj močno spoznanje, da nas v vsej resnici to, kar imamo ne more osrečiti, da je to v resnici le senca pod katero bi nam ta resnična bit umrla.

Isto je, če bi na seme najljubše in najvitalnejše bilke življenja naložili 300 ton zemlje in vseh vrst kdo ve čemu »koristne« navlake in čakali v upanju, da se bo ta bilka kaj kmalu razodela.

Pa ravno to v svoji neosveščeni nevednosti počne človek.

A ti je dražja ta bit ?

Prišel je zmeden domov, a ko se je umil odpočil in umiril, si je malo v smehu v sebi dejal; naredil sem doktorat o ljubezni, brez da bi to bil, res daleč sem prišel ha haha, kajti v njem se je že zgodila odločitev vesel je bil novega začetka in te bistvene spremembe.

Zraven tega je bil hvaležen Bogu, da mu je dal moč biti popolnoma iskren do sebe, da si je upal priznati resnico da ni srečen.

Rekel si je, hvala z Božjo pomočjo mi je uspelo premagati lasten ponos in si priznati resnico.
Če ne bi me pokopalo lastno navidezno znanje o ljubezni.

Kdorkoli je zakopal resnično bit v znanje in učenost o ljubezni, namesto da bi biti ljubezni pustil živeti,
ključnega pomena je, ali si boste upali priznati da niste srečni.

-Iz knjige o Mirdadu-
-Sprejmite nesrečo kakor bi bila sreča.-
-Kajti nesreča se kmalu preobrazi v srečo, po tem ko smo jo doumeli.-
-Po drugi plati pa se lahko sreča, ki si jo razlagamo narobe, nanagloma sprevrže v nesrečo-.

Če človek izvorno bit ljubezni in resnice zataji, se znova zakoplje pod mnoge nečednosti in brezplodna dejanja kopičenja, da bi na koncu z uživanjem v vsem tem prikril, svojo lastno nesrečo.

Ali boste zmogli zapustiti laži, ki k temu navajajo, ki navidezno tako veliko prinašajo, na koncu pa puščajo človeka nerodovitnega za popolno nepristransko ljubezen v srcu za ta edini cvet, ki omogoča pravo življenje.

Prav uporabite svoje moči in bodite kot rodovitna mati in oče razodetja cvetu ljubezni.