Hišne pršice so najpogostejši vzrok alergijskih bolezni dihal in so tesno povezane z astmo. Do 85 % bolnikov z astmo ima tudi alergijo na hišne pršice [1]. Za otroke in odrasle z astmo je kronična izpostavljenost hišnim alergenom, kot so hišne pršice, povezana ne samo s tveganjem nastanka bronhialnih simptomov, ampak tudi s slabšanjem pljučne funkcije [2]. Izsledki kažejo, da so alergije na hišne pršice pogostejše kot alergije na pelode trav.2

Alergija na hišne pršice je celoletna alergijska bolezen dihal, ki jo spremljajo alergijski simptomi tekom celega leta. Jeseni se sprožijo ali poslabšajo obremenjujoči alergijski simptomi, kot so ponavljajoče se kihanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, srbenje v očeh ali grlu, kar vodi v splošno utrujenost. Simptome alergije na hišne pršice lahko zamenjamo s simptomi prehlada ali gripe. Nedavna raziskava je odkrila, da ima 57 % anketirancev simptome alergije na hišne pršice, le 15 % pa ima postavljeno diagnozo alergije na hišne pršice, kar kaže na nujno potrebo po izobraževanju zdravnikov in bolnikov [3].

Zakaj poslabšanje simptomov alergije na hišne pršice v pozni jeseni
Koncentracija hišnih pršic se poveča od 2- do 3-krat tekom pozne jeseni v primerjavi s koncentracijo hišnih pršic poleti [4]. Do tega pride zaradi povečanja vlažnosti (50 %), ogrevanja  in zmanjšanega prezračevanja prostorov, kar omogoča idealne pogoje za razvoj hišnih pršic. Več milijonov nevidnih kolonij uspeva na preprogah, žimnicah in drugem oblazinjenem pohištvu, kjer se lahko hranijo s človeškimi odmrlimi kožnimi celicami. Hišne pršice torej lahko neizogibno najdemo povsod, kjer prebivajo ljudje.

Imunoterapija z alergeni: ciljana rešitev, ki poveča toleranco za hišne pršice
Na našem trgu obstaja veliko zdravil za boljši nadzor in lajšanje simptomov alergijskega rinitisa vendar pa v težjih primerih alergijska bolezen ni odzivna na simptomatsko zdravljenje [7]. Glede na vedno večjo prevalenco alergijskega rinitisa in astme zaradi hišne pršice in na dejstvo, da se hišnim pršicam ne moremo popolnoma izogniti – oglejte si video (www.alergicen-sem.si/alergija-na-hisne-prsice/kje-se-skrivajo/), je potrebno ukrepati drugače in čim prej po postavljeni diagnozi,” razloži dr. Olivier de Beaumont podpredsednik oddelka Global Scientific Medical Affairs v podjetju Stallergenes.

Po natančno postavljeni diagnozi specialist alergolog lahko bolniku predpiše zdravljenje z imunoterapijo z alergeni, kateremu pravimo tudi “desenzibilizacija”, ki vpliva na imunski sistem s povečanjem tolerance na alergen, ki je povzročil alergijo. To zdravljenje je na voljo v sublingvalni (raztopina) ali subkutani obliki (injekcije). Imunoterapija z alergeni je učinkovita pri lajšanju vseh simptomov alergijskega rinitisa, vključno z najbolj motečim, to je zamašen nos [5]. Zdravljenje je učinkovito tako pri lajšanju simptomov kot tudi zmanjševanju potrebe po drugih zdravilih [6].

Desenzibilizacija imunskega sistema, imunoterapija z alergeni, je edino vzročno zdravljenje respiratornih alergij!

Več informacij najdete na: www.alergicen-sem.si, obsežni  spletni strani, ki vsebuje posebna poglavja, posvečena alergiji na hišne pršice. Bolniki z alergijo na hišne pršice bodo na njej našli nasvete in osebno prilagojene informacije o tem, kako bolje nadzorovati svojo bolezen.

Kaj je SLIT - sublingvalna (podjezična) imunoterapija

Sublingvalna imunoterapija[1] je vzročno zdravljenje alergije kot bolezni več sistemov v telesu hkrati. V praksi je uveljavljena predvsem pri alergijskem rinitisu in blagi astmi, predvsem pri otrocih pa predstavlja preventivo pred napredovanjem alergijskega rinitisa v astmo.

Zakaj se alergen aplicira prav v podjezični prostor – posebnosti ustne sluznice
V podjezični sluznici je malo celic, ki vsebujejo histamin, ki se sprošča ob srečanju z alergenom. Zato nanos alergena na sluznico ne povzroča neprijetnih lokalnih alergijskih simptomov.

Zato pa je v njej velika množica celic, ki prepoznajo naneseni alergen, to so Langerhansove celice, dendritične celice in makrofagi. Njihova naloga je registracija vsega prispelega, sporočanje imunskemu sistemu do organiziranega imunsko odzivnega tkiva v bližnjih bezgavkah žrela in vratu. Gostota teh celic je v ustni sluznici mnogo večja kot v koži in podkožnem tkivu, kamor se aplicirajo injekcije.

S SLIT torej po najkrajši in učinkoviti poti sprožimo informiranje telesa o alergenu in hkrati v »prevzgajamo« odgovorne celice, da začnejo tolerirati alergen. Posledično na ta način preprečimo razvoj  nadležnih alergije v nosu, očeh, bronhih, koži in prebavilih. Toleranco vzdržujejo tudi posebna varnostna protitelesa IgG4, ki pri tem nastanejo, ter posebni novonastali limfociti, ki skrbijo za imunološko varnost brez alergije v krvi in tkivih.

Kako se izvaja SLIT?
Pri zdravljenju s SLIT se alergen nanaša na podjezično sluznico. Alergen se aplicira v obliki raztopine ali podjezičnih tablet po določeni shemi. Uvodni del se prvega dne izvede v prisotnosti zdravnika, v naslednjih dneh pa bolnik zdravljenje nadaljuje doma in vzdržuje stik z ordinacijo. Bolnika se dobro pouči o mehanizmih in logistiki postopka. Zdravljenje s SLIT tako za sezonske kot tudi celoletne alergije v Sloveniji poteka od leta 2006.

Kako dolgo je potrebno izvajati SLIT?
Podkožna in podjezična imunoterapija z alergeni predstavljata vnos stopnjujočih se količin alergena pod kožo ali podjezično sluznico vse do preizkušene zadostne vzdrževalne doze, kar se izvaja 3–5 let, pri nekaterih samo sezonsko, pri drugih pa vse leto. Zdravnik alergolog vsakemu bolniku določi zanj primerno shemo odmerjanja ter opredeli termine potrebnih kontrolnih pregledov.

Visoka učinkovitost SLIT
Po anketni poizvedbi o alergijskih simptomih bolnikov, ki so se zdravili s SLIT (Klinika Golnik), se je po dveh letih pokazalo izrazito izboljšanje stanja pri 54 %, po treh letih pa pri 82 % bolnikov (in s tem tudi manjša potreba po protialergijskih zdravilih ali celo njihova ukinitev).

Po 2 letih zdravljenja alergijskega rinitisa zaradi pelodov trav, je bilo izboljšanje simptomov prisotno pri 70 % bolnikov, po 3 letih pa pri 80–90 %.

Dolgotrajni rezultati SLIT
Prof. Ema Mušič razloži, da so poročila bolnikov glede izboljšanja visoko pozitivna. Metodo ves čas nadzorujejo, bolnikom so zdravniki alergologi na voljo za kakršnakoli vprašanja. Izkušnje kažejo, da se dobri rezultati obdržijo vsaj deset let, pri tako zdravljenih otrocih in mladostnikih pa se prepreči prehod z alergijskega rinitisa v astmo (t.i. alergijski pohod), saj se celoten imunski sistem v telesu umiri.