Rockefeller in slovenski tovarišijski kapitalizem

èetrtek, 10. julij 2014 @ 05:01 CEST

V zelo pouènem, tako rekoè obveznem ètivu za vsakogar, ki ga zanima odkrivanje vzrokov razkroja naše civilizacije in kakšni so mehanizmi, ki nas zadržujejo v èedalje veèji revšèini in moralnem razkroju – torej v zelo zanimivi knjigi Daniela Estulina »Skupina Bilderberg« (v slovenšèini izdala založba Ciceron) so tudi širši javnosti žal ne dovolj znana dejstva o dobesedno naravni povezanosti in simbiozi med podtalnimi tvorci novega svetovnega reda in komunisti/socialisti.

Nekaj odlomkov:

Nobenega dvoma ni, da prvenstvo med skrivnimi organizacijami, ki delujejo v senci oblasti, pripada Bilderbergom, toda tudi manj znana Trilateralna komisija ima pomembno vlogo pri nastajanju Novega svetovnega reda in uporabi bogastva, ki je v rokah pešèice, za nadzor nad planetom. Pomembni posamezniki, ki pripadajo Trilateralni komisiji, so prav tako zagovorniki nadnacionalne filozofije, ki nacionalne nosilce oblasti izkljuèuje iz kroga bodoèih svetovnih gospodarjev. Trilateralna komisija je bila ustanovljena leta 1973. Njen ustanovitelj in glavno gonilo je bil mednarodni finanènik David Rockefeller, dolgoletni predsednik družinske banke Chase Manhattan.

'Nikjer v politiènih opredelitvah Trilateralne skupine ne najdemo niti besedice podpore zasebnemu svobodnemu podjetništvu in èlovekovim svobošèinam,' piše Gary Allan v devetem poglavju knjige The Rockefeller File.

Njihovo zavraèanje svobodnega podjetništva in individualnih svobošèin je osupljivo in sprevrženo. Kako neki so lahko David Rockefeller in èlani Trilateralne komisije tako navdušeni nad marksizmom oziroma njegovo idejo družbene in ekonomske enakosti? Rockefeller ni le izjemno bogat; je tudi zelo dobro izobražen. Dobro ve, da je marksizem v dvajsetem stoletju propadel v obliki komunistiènih sistemov pod takšnimi diktatorji, kakršen je bil Stalin in ki so pobili, kot trdi John McManus v knjigi The Insiders: 1979 – The Jimmy Carter Years, kakšnih sto milijonov svojih državljanov, milijardo drugih pa zasužnjili. Rockefeller bi se vsekakor moral zavedati pomanjkanja, stiske in brezupa, ki so ga povzroèili zloèinski voditelji komunistiènih držav. Kako si torej razložiti mentalno podobo kapitalista, ki se navdušuje nad marksizmom oziroma komunizmom? Zdi se popolnoma nezdružljivo – toda le toliko èasa, dokler pojma kapitalist in marksist razumemo stereotipno, tako, ko smo bili nauèeni.

Vedno so nas uèili, da naj bi kapitalizem temeljil na svobodnem podjetništvu: kapitalisti naj bi bili premožni podjetniki, posamezniki, ki so se lotili posla, da bi dobro zaslužili, za to pa je potreben dobièek. Ta je torej temelj svobodnega podjetništva. Na svetovnem trgu je svobodno podjetništvo preraslo v svobodno globalizirano trgovino.

Z marksizmom, kakor smo se ga nauèili razumeti, naj bi bilo drugaèe: država pomeni vse; posameznik ne pomeni niè. Enopartijska politièna struktura obvladuje naèrtovanje državnega gospodarstva, v katerem ljudje dobivajo potrebne dobrine na temelju praviène delitve. Posameznik na delovnem mestu nima potrebe po doseganju boljših rezultatov ali po uvajanju izboljšav v ustaljene metode dela, saj sistem ne priznava individualnih zaslug. Toda pod komunistiènimi režimi so namesto ekonomskega sistema praviène delitve nastale države, v katerih so bili nekateri ljudje bolj »enaki« od drugih, odvisno paè od njihovega položaja v oblastni hierarhiji. Najveè »enakosti« so bili seveda deležni voditelji države.

Tako torej, le zakaj bi resen èlovek verjel v takšen nesmisel, da bankirji Rockefellerjevega, Morganovega ali Rothschildovega kova, ki naj bi predstavljali temeljne kamne svobodnega podjetništva, po lastni volji podpirajo in financirajo protikapitalistièno, brezbožno, komunistièno revolucijo? Le kaj naj bi imel od tega zahodni svet, ki je zibelka kapitalizma in èlovekovih svobošèin?

Èudežna besedica, ki razrešuje skrivnost, je monopol, 'vseobsegajoèi monopol, ne le takšen, ki nadzoruje politièno oblast, monetarni sistem in vse premoženje, temveè tudi monopol, ki se samodejno obnavlja in je veèen.'

Dejstvo je, da èlani elite, ki delujejo v skupini Bilderberg, CFR in Trilateralni komisiji, celo bolje od samih marksistov razumejo, da je socializem najuèinkovitejši oblastni sistem nadzora, poznajo pa tudi psihologijo njegovega delovanja. Prav zato poskušajo njihovi èlani v ameriškem kongresu uveljaviti takšne protikapitalistiène programe, kot so reforme socialnih ustanov in regulacija gospodarstva. Socializem zanje ne pomeni prerazporejanja bogastva v korist revnih, temveè zgolj mehanizem za pridobivanje vedno veèje koncentracije moèi in nadzora.

Moj medklic: 'Zato ni prav niè èudno in nenavadno, da je ameriški nadnacionalni kapital podtalnih politiènih krogov financiral tako Leninovo rdeèo socialistièno revolucijo kot Hitlerjev rjav socialistièni eksperiment. '

Pravilo velikega kapitala je: ustvari si monopol – naj družba dela zate. Èe kdo zares verjame, da so mednarodni revolucionarji in mednarodni kapitalisti med seboj nepomirljivi sovražniki, je spregledal bistvo ... Partnerstvo med mednarodnim monopolnim kapitalom in mednarodnim revolucionarnim socializmom je v obojestransko korist. Za nadzor je potrebna statièna družba. Rastoèa, kompetitivna in svobodna družba omogoèa vedno novim ljudem priložnost, da si ustvarijo bogastvo in koga od starih izpodrinejo z vrha. Zato monopolisti podpirajo zakonodajo, ki ovira podjetništvo in akumulacijo kapitala. Z vsemi moèmi poskušajo onemogoèati majhna in srednje velika podjetja, ki jih goltajo veliki. Že ob koncu devetnajstega stoletja so v najvišjih krogih Wall Streeta zelo dobro razumeli, da so najbolj varni tisti monopoli, za katere velja, da so v javnem interesu in v javno dobro.
Konec citatov.

Tu se zgodba poveže z bankrotiranim Kuèanovim tovarišijskim kapitalizmom, oz. kot sami titoistièni ekonomisti temu reèejo s slovenskim »nacionalnim interesom«. Saj je vendar treba politike in vse ostale, ki »motijo« idiliko neokomunistiènih monopolov, ki so samo za trenutnim razmeram prilagojeno kamuflažo obleèeni v »demokratièno« prevleko, onesposobiti na vse dovoljene in nedovoljene naèine.

V 18 številki tednika Demokracija so dne 1.5.2014, na str. 19 objavili zanimive povzetke intervjujev iz slovenskih èasnikov z voditelji vstajnikov 2012/2013. Po mojem preprièanju so Rockefeller in Bilderbergi na slovenske »demokratiène« socialiste, oprostite, mislil sem na postkomuniste, zelo ponosni.

Torej, Demokracija, 1.5.2014, Å¡t. 18, str. 19:

»Vstajnik« razkrinkal pravo ozadje »spontanih« vseslovenskih vstaj

Nova razkritja o »spontanih vseslovenskih ljudskih vstajah: tedanja vladna stranka DL je skupaj z Klemenèièem pomagala uresnièiti Kuèanov scenarij.

Edini cilj je bil zrušiti Janeza Janšo, èemur so zagnano asistirali sindikalisti, zveza borcev, Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati. Kar je novembra 2013 o zaledju slovenskega vstajniškega gibanja za Primorske novice razkril vstajnik Lenart Zajc, je sedaj potrdil in dopolnil še ustanovitelj gibanja Krièaè ter eden od treh zaèetnikov vstaj Peter Petrovèiè. Naj spomnimo, da je Lenart Zajc v intervjuju za Primorske novice 8. novembra 2013 dejal, da so upor proti Janezu Janši »zelo moèno podpirali sindikati pa mediji« in da so strici iz ozadja »zagotavljali vso infrastrukturno podporo, ki so jo protestniki takrat potrebovali«. Petrovèiè pa je v intervjuju za Primorske novice 18. aprila 2014 razkril še veè. Kot je dejal, je gibanje Vseslovenska ljudska vstaja »na neki naèin razpadlo«. »Po padcu Janeza Janše smo ostali brez vseh veèjih podpornih stebrov, zlasti sindikatov. Še februarja lani smo z Branimirjem Štrukljem iz Sviza, Dušanom Semolièem iz ZSSS in drugimi sindikalisti skupaj korakali po Ljubljani in zahtevali odstop politiènih elit, tako levih kot desnih. Potem ko so oèitno dosegli svoje – zamenjavo Janše –, so se umaknili. Niè veè ni bilo pozivov èlanstvu k udeležbi na protestih. Tudi zveza borcev in nekatere politiène stranke, pri tem mislim na Pozitivno Slovenijo in Socialne demokrate, so nehali vabiti svoje ljudi na proteste. Na naslednji vstaji, marca, je bilo že manj ljudi, na aprilski še manj ... In kot operativni vodja vstaj si nisem upal postaviti novega datuma, saj sem se bal, da se bo zbralo vsega sto ljudi.«

Poudaril je naslednje: »Dejstvo je, da je skoraj 8o odstotkov ljudi prišlo na proteste izkljuèno zaradi Janeza Janše.« Po njegovem mnenju se je ta »naivna zgodba« konèala zelo klavrno »tudi zaradi ideologije socializma in rdeèe zvezde, ki so jo nekateri spretno vnesli med protestnike«. Pojasnil je, kako se je pravzaprav sploh zaèelo: »Zaèelo se je zelo spontano. Dobili smo se Uroš Lubej, urednik spletnega portala Novomeški èuvar in pobudnik ljudske nezaupnice, ustanovitelj Facebook skupine `Janez Janša naj odstopi kot premier' in jaz kot ustanovitelj gibanja Krièaè. Razglabljali smo o razmerah v naši državi. Strinjali smo se, da je treba nekaj narediti. Prvega zaresnega sestanka se je na povabilo Nejca Škofa, enega od pobudnikov protestov v Ljubljani, udeležil tudi Laris Gaiser, predsednik Panevropskega gibanja Slovenije, ki nam je dal zelo dobro iztoènico: 'gotovi' ne morejo biti vsi, zato je treba imeti le en cilj, ki zadovolji veèino prebivalstva. V tem primeru je to bil obraz Janeza Janše ...«

Na vprašanje novinarja, kdaj lahko po njegovo prièakujemo novo vstajo, je Petrovèiè odgovoril: »Nobene vstaje ne bo vsaj še dve leti, razen èe ne bo prišel Janez Janša prej na oblast. Tranzicijska levica v Sloveniji je namreè tako moèna, da lahko brez težav ukrade naivnost posameznikov in v ozadju dviguje kritièno maso. In to bi vrglo Janšo z oblasti. Ampak mene tedaj ne bo na ulici. Tega cirkusa se ne grem veè ...« Vstajniško veseljaèenje in rušenje vlade Janeza Janše danes plaèujemo z višjimi davki in trošarinami, brezmejnim zadolževanjem in neperspektivnostjo. Medtem ko mladi zapušèajo Slovenijo, ostajajo reforme le na papirju. Slovenija tako zaostaja za partnericami iz Evropske unije. Raèun za zapitek je vse daljši.

V Dnevniku pa smo nedavno lahko prebrali èlanek z naslovom »Generalštaba ni veè, 'sateliti' so se umaknili«, v katerem so »spontani vstajniki« priznali, da so bili med drugimi povezani z Milanom Kuèanom, Goranom Klemenèièem, Nikolo Damjaniæem, Branimirjem Štrukljem, Matjažem Hanžkom in Dušanom Semolièem ter Slovensko narodno zvezo pri SLS.

Iz knjig in revij za nas zbral
Borislav Kosi, Slovenska Bistrica

Veè o knjigi o Bilderbergih:
http://www.ciceron.si/site/ciceron_knjige/daniel_estulin_skupina_bilderberg.html

3 komentarjev.

Za vrnitev v obièajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Skupina-Bilderberg-Poucno-Ctivo-Obvezno