Vinar po imenu Giorgio je poklical k sebi svoja sinova Antona in Vitta ter jima dejal, da ju mora dati na preizkušnjo, zato da bo vedel kateri je bolje usposobljen za prevzem posestva. Mladeniča sta si bila različna, Anton je bil drzen in poreden, vedno nasmejan in prijazen, medtem ko je bil njegov brat tih in delaven, a popolnoma brez čustev.

Oče jima je dal sadiko vinske trte in dejal: »Želim, da izbereta mesto, za katero mislita, da ima najboljše pogoje za rast. Tisti, ki bo čez nekaj let pridelal najboljše grozdje, bo dobil posestvo.«

Srečno novo leto 2014

Zadnjemu mesecu v letu pravijo Veseli december. To je zadnji mesec starega leta, ko so ljudje v napetem pričakovanju prihoda novega leta. Značilnosti decembra so priprave na praznovanje, kupovanje daril, obiskovanje in obdarovanje prijateljev, veseljačenje in sprostitev. Znancem pošiljamo voščila, s katerimi jim v novem letu zaželimo sreče, veselja, zdravja, ljubezni, bogastva, skratka izpolnitev vseh skritih želja. Prehod v novo leto se slišno in vidno razglasi s proženjem petard in ognjemetov. Pa sedaj poglejmo v zakulisje novoletnega teatra.

Za mnoge veseli december ni tak, kot ga vidijo drugi. Prvotni namen praznovanj je znan le še malokateremu, in večina se o njem niti ne sprašuje, temveč se brez razmišljanja zgledujejo po ostalih.

Vsakdo išče srečo. Resnična sreča je posledica notranje izpolnjenosti. Iskreni ljudje so se od nekdaj obračali k duhovnosti, da bi našli višjo kakovost življenja. V sodobnem svetu smo ujeti v obsedenost z vrednotami, ki temeljijo na prepričanju, da je pomembna količina stvari, ne pa kakovost.

To lahko vklene um v neskončno plitvost. Dandanes sta stres in tesnoba pogosto vsakodnevna stvarnost in celo uspešni ljudje velikokrat postanejo ujetniki svojega uspeha. Več ko imamo, bolj si moramo prizadevati, da to obdržimo, in bolj nam hočejo drugi to odvzeti. To je tako, kot bi se v reki konkurence trudili plavati proti toku.

Alice Miller pove takole: »Dokler otroku v nas ni dovoljeno, da bi se zavedal, kaj se mu je zgodilo, del njegovega čustvenega življenja ostaja zamrznjen. (…) sleherno sklicevanje na ljubezen, solidarnost in sočutje bo jalovo«.

Družina deluje kot sistem, ki se neprestano usklajuje in vzpostavlja ravnovesje. Če partnerja nista povezana za zdrav način, bo za potrebe po bližini in čustveno zadovoljitev poskrbel preostanek sistema, in to so otroci. (Otrok prisluhne staršu, ki razpreda, kako se ob svojem možu-ženi počuti spolno nepotešen/a; prekoračevanje meja; starš razlaga o svoji osamljenosti; starš je ljubosumen na otroka, ker se druži z vrstniki; ali tudi takole: »zdaj pa ko očka več ni,si ti moški v hiši in boš pazil na mamico, ali obratno…)

Mi vsi smo člani Kluba Ubežnikov. Na tak ali drugačen način vsi poskušamo ubežati pred stvarmi, za katere trdimo, da jih poskušamo najti. Nekateri med nami vedo, da poskušamo ubežati. Drugi ne.

V obeh primerih je vzrok preveč strahu in premalo ljubezni, in strah je strah pred nami samimi, da bi bili to, kar smo v resnici, in ta strah se poraja iz nevednosti. Kajti mi se ne poznamo in večina nas je preveč prestrašenih in preveč lenih, da bi to raziskali.

Piše: Jože Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Monica Diedrich se z živalmi tenkočutno pogovarja v slikah

»Prosim te, pomagaj mi. Veliko jih je in jaz jih ne morem vseh prehraniti,« se je potožila svinja z desetimi prašički osemletni Monici Diedrich, ki je prvič v življenju opazovala pujske v sosedovem svinjaku. Ko je odrasle zvečer za mizo vprašala, ali so slišali tožbo svinje, so ji rekli, da ne sme tako govoriti in da se ji meša. Danes je ta Argentinka, ki živi ZDA, znana terapevtka, ki po vsem svetu pomaga ljudem, da se sporazumevajo s svojimi ljubljenci. Je tudi avtorica knjig o komuniciranju z živalmi, ki jih tiskajo po vsem svetu. Njega knjiga Kaj mi govorijo živali je dosegljiva tudi v slovenščini.

"Zdaj sem vesela, zdaj žalostna, zdaj te ljubim, zdaj sovražim," poje pevka v neki pesmici. Poznate morda tudi vi takšna ali podobna čustvena stanja, ki sledijo eno drugemu ali obstajajo celo istočasno? Od kod takšno protislovje, za katero bi treznega razuma rekli, da je nemogoče? Če nekoga ljubiš, ga vendar ne moreš sovražiti – in obratno? In vendar to ni nemogoče na astralni ravni bivanja, kjer delujejo naši občutki, želje, čustva, razpoloženja - z eno besedo naša duševnost.

Težko si predstavljamo, kakšno bi bilo naše življenje brez čustev; nekako pusto in enolično, si mislimo. Hkrati pa morda ugotavljamo, da nam čustva in želje življenje tudi grenijo, nas naredijo nezadovoljne, jezne, žalostne in nesrečne (posebno takrat, ko se nam ne uresničijo) namesto, da bi nas duhovno bogatili.

Zazrite se vase, v sebi najdite pot do reševanja vseh svojih nesoglasij in notranjega nemira. Notranji nemir je posledica nereda v vaši glavi in v vašem srcu ter vas oddaljuje od vaše notranje samopodobe. Naredite korake k sebi, v sebi uzrite vso svojo popolnost in uslišite svoje prošnje biti boljši kot kdajkoli doslej. Notranja pot je, ko najdete mir v sebi, vzpostavite stik s svojimi notranjimi željami in v sebi začutite vso ljubezen, ki jo premorete.

Ljubezen vas vedno postavlja na pot poguma in razreševanja vaših travm v vaše najvišje dobro. Potrudite se sprejeti, sprejeti vso odgovornost za vsa svoja dejanja, popravite nastalo škodo in bodite boljši kot kdajkoli doslej, tako v mislih kot v čustvih. Čustva vas zbližajo s sorodnimi dušami in vam kažejo pot poguma in moči, ko se znate pravilno postaviti zase in v sebi najdete notranje jedro poguma in ljubezni, ki vas povezuje na astralnih, mentalnih in kavzalnih nivojih z vsemi vašimi bližnjimi.

Veliko je otrok, ki ima težave s spanjem še več pa takšnih, ki se bojijo teme. Kako lahko ukrepamo in pomagamo starši? Vsi otroci preživljajo obdobja strahov. Strahovi so normalen pojav. Z njimi si otroci pomagajo skozi različne razvojne težave. Z razvojem prihaja do spremembe v intenzivnosti, številu in vsebini strahov. S starostjo se otrokovo okolje razširja, zato prihaja v stik z vedno več dražljaji, ki lahko sprožijo strah.

Kadar je človek prestrašen, se v telesu sprosti adrenalin in temu sledi hitro učenje kako obvladati strah. Nekatere strahove lahko vzbudijo otrokove resnične izkušnje z dražljaji, ki naravno vzbujajo strah (npr. glasni zvoki), ali neprijetnimi dogodki (npr. otrok se boji psov, ker ga je nekoč ugriznil pes).  Strahovi pa so lahko tudi posledica posnemanja vedenja oseb v njegovi bližini (npr.otrok vidi, da se starši ali vrstniki bojijo) ali pa poslušanja ali gledanja grozljivih televizijskih oddaj, filmov, zgodb ipd.

Že stoletja je Perzija –Iran, osrednja dežela med arabskimi deželami islamskega sveta. Na zahodu pa velikokrat prezremo, da imajo razne arabske dežele popolnoma različno tradicijo in korenine. Do danes ohranjena perzijska mitologija in tradicija segajo prav do predislamskega obdobja.

Kdor išče tu sledove, dobi potrditev sledečega: Na splošno si ljudje prizadevajo ozavestiti svoje resnično poslanstvo. Ustrezno pričevanje v besedi, pisanju in upodobitvah najdemo povsod na zemeljski obli. Je kot zlata nit, ki povezuje iskalce vseh narodov in kulture vseh časov.

Ključno za vsak odnos v našem življenju je, kakšen imamo odnos do sebe. Kako dobro poznamo svoje želje in potrebe, kdo smo in kje so naše meje? Kako ravnamo s seboj, ko nas nekdo prizadane, ko nas je strah, ko smo žalostni – si dovolimo ta čustva in se znamo potolažiti ali jih potlačimo in si nadenemo nasmešek na obraz, kljub temu, da naš notranji otrok joče in ga je strah?

Takšen odnos, kot ga imamo do sebe, takšen odnos imamo tudi do drugih ljudi. To kar imamo, lahko damo, zato moramo najprej razviti pri sebi lastnosti, ki jih želimo pri drugemu. Če želimo imeti odnose, ki bodo temeljili na medsebojnem spoštovanju, sprejemanju in ljubezni, moramo to najprej razviti v odnosu do sebe – razviti samospoštovanje, razumevanje sebe in se imeti radi.

Nadaljne strukturno načelo na naši sliki je trikotnik, z vrhom obrnjen navzgor. Kajti celotno dogajanje prežemajo moči, ki jih simbolizira in izraža trikotnik( simbol duha). Osnovna črta tvori temelj, resničnost, izkušnjo, od tu se dvigata želja po odrešitvi in prizadevanje za spoznanjem, da bi se končno na vrhu srečala. Obratno izhajata z vrha spoznanja in sveta volje, da bi se spodaj razširila in izžarevala resničnost.

Tudi Janez sam tvori s svojim rdečim nagubanim oblačilom tak trikotnik. Sedi na kamniti klopi, oblačilo pa obdaja tako, da nastane široka osnova. Zgornji del telesa se zožuje navzgor in prehaja v vrat in glavo. Od spodaj navzgor se zbira vsa moč in predaja, da bi se končno osredotočili v očesu, vrhu trikotnika. Z vrha pa poteka sprejeto navzdol in prelije v resničnost.

Ne slepite se, da se boste vedno uprli vsem skušnjavam - ne boste se. Toda vdajanje sladkim prigrizkom in kaloričnim alkoholnim priboljškom prihranite za tiste posebne trenutke, ko je res vredno grešiti.

Tehtnica ne laže. Prav številke, ki kažejo kilograme, najhitreje pokažejo tudi, kaj ste počeli med prazniki. Po navadi izdajo neprijetno resnico: jedli ste veliko in nezdravo, počeli pa nič kaj dosti. Veseli december se tako spet prevesi v obžalovalni januar in novoletne zaobljube o hujšanju. Toda to ni zgodba o neuspehu, na katero ste obsojeni vsako leto znova. Z nekaj pametnimi potezami bo lahko vesel tudi januar, tehtnica pa praznikov še opazila ne bo.

Tako je Janez s celim bistvom usmerjen na božji svet, vedno grozeče zlo nenamerno obvladuje, vodi ga odposlanec božjega sveta; vidi podobo iz tega sveta, sonce, ki sveti skozi oblake in žensko z otrokom, ki sedi na mesečevem krajcu, glavo pa ji obdaja 12 zvezd. To se nanaša na 12. poglavje Janezovega “Razodetja”.

V tem poglavju je zapisana cela zgodba o ženski in njenem sinu. Ženska je najprej na nebu, je noseča in je ob porodu v veliki stiski. Zmaj grozi da bo otroka požrl. Ko se rodi, je „povzdignenj „ v Boga, medtem ko ženska zbeži v „puščavo“ na zemljo. Zmaja premaga Mihael in ga vrže z neba na zemljo, kjer zasleduje žensko. Bori se z ostalimi ženinimi otroki: z ljudmi, ki živijo iz Kristusove moči. Toliko iz Razodetja.

Ko so Butalskega kovača vprašali, kaj bo nastalo iz tega kaj dela, je dejal;
če bo špičasto bo kramp, če bo ploščato bo lopata. Vendar njegov izdelek, ki je nastajal ni bil niti špičast niti ploščat. Njegovi udarci bi morali biti, če bi hotel narediti lopato bolj močni, če bi hotel narediti kramp pa manj močni.

Ker pa je delal kar tja v en dan, je tolkel včasih z vso močjo včasih premalo in njegov izdelek ni bil podoben ničemur. Ko je to videl je žareč izdelek, ki ni bil podoben ničemur vrgel v grm. In v grmu je bila lisica, ki jo je žareč izdelek opekel in je nato skočila iz grma. In ti ostali, ki so gledali kaj bo nastalo so dejali;

Ena močnejših psiholoških bolečin se rodi ob čustveni ali fizični izgubi ljubljene osebe. Pa naj gre za smrt, prekinitev prijateljstva ali partnerstva. Takrat naše življenje zastane in zdi se, da se je nekaj temeljnega znotraj nas 'sesulo'. Prav te občutke mnogi strnejo v stavku: "Moram se ponovno sestaviti."  Na mestu, kjer je še pred kratkim bila trdnost, varnost, se pojavi praznina oz. psihična rana.

Rano, ki nastane v čustvih človeka, lahko primerjamo z rano na telesu. Vemo, da fizična poškodba na telesu povzroča bolečino in iz nje odteka kri – in podobno je tudi s čustvi. Občutimo močno psihološko bolečino in skozi 'rano' odteka velik del vitalne energije. Prav zaradi odtekanja energije se počutimo izčrpane, utrujene, brezvoljne in podobno.

Mož je sovražil svetlo žgočo zadevo na nebu. Lebdela je nad njim ves dan, kamorkoli je šel. Sovražil je ostro sončno svetlobo, vročino ki jo je ustvarjalo in sence, ki jih je metalo na zemljo okoli njega.

Počutil se je, kakor bi mu sonce nekaj kradlo, ga ločevalo od stvari, kadar je težil za enotnostjo. »Vsaj ponoči izgleda vse enako« si je mislil. Zato je imel rad temo. Sonce je postalo njegov sovražnik. Nekega dne, ko ni več vzdržal, se je odločil izkopati veliko jamo, ki bi ga zaščitila pred nevzdržnimi sončnimi žarki.

V razvoju vsakega človeka, ki gre svojemu poslanstvu nasproti, se pojavi točka, ko doseže njegova duša popoln mir in se v neomajni usmerjenosti obrne v svet duha. To stanje očiščene duše je upodobljeno na sliki “Janez na Patmosu“ Hieronymusa Boscha. (Janez na Pamosu, Hieronymusa Boscha).

In taka duša ima pet lastnosti. Prvič popoln in sproščen mir. Drugič popolno predajo svetu duha, od koder uma spoznanje in ljubezen, ki ju posreduje dalje. Tretjič ravnanje, ko prepoznamo, kaj je dobro in kaj slabo, kajti samo pod tem pogojem je možna budnost, ki omogoča duši novo delovanje in videnje. Četrtič tiho veselje in vednost, ki preveva celotno Janezovo bistvo, ker je v sozvočju s svojim poslanstvom. In petič zavestno jasnost in harmonijo, kjer so prisotne vse te lastnosti in lahko začnejo delovati.

Čarobni dan v Kranjski gori

Prvi Čarobni dan v letu 2014 je pred vrati. Kot običajno bo tudi tokrat za ceno ene smučarske vstopnice v Kranjski Gori lahko smučala cela družina. Čarobni dan bo Kranjsko Goro zavil v čarobnost v nedeljo, 26.1.1014 od 10. ure dalje. 

Prireditev Čarobni dan je vedno tudi dobrodelno obarvana. V sodelovanju s Smučarsko šolo Ski School.si Kranjska Gora, Smučarsko šolo ASK in Smučarsko šolo Kekec se bo 150 otrok učilo smučanja ali deskanja brezplačno.

Več na www.carobnidan.si

Ali bo zares vsaka tvegana tehnologija dobila zeleno luč zgolj zato, ker nas je vse več?
Klimatologi se še ne morejo poenotiti, ali se bomo „skuhali“ ali „zmrznili“, so si pa enotni, da nas čakajo vse večje pomanjkanje vode, vse večja izguba obdelovalnih površin in vse več izjemnih podnebnih pojavov.

Demografi ugotavljajo, da se število prebivalcev tega planeta vse hitreje povečuje. Trenutno nas je več kot 7 milijard, leta 2050 pa ocenjujejo, da nas bo že 9,4 milijarde. Vendar pa nisem povsem prepričana, da je življenje tako linearno, kot ga poskuša znanost predstaviti. Če bi takšna logika držala, bi nam stroka lahko dokazala, da se bodo miši, ki so se tako močno namnožile pred letom dni, do zdaj že tako razmnožile, da bi že lahko prekrile celoten planet. Pa se to ni zgodilo – na mojem vrtu so se namnožili plazilci in mačke (iz vse soseščine), pa miši in voluharjev naenkrat ni več.

Piše: Ajša Kranjc v novih Misterijih www.misteriji.si

Pridobivanje telesne teže, izgubljanje spomina, pomanjkanje energije in erektilne motnje. Če ste moški v srednjih letih in se spopadate z omenjenimi težavami, se gotovo sprašujete, kaj se je zgodilo z vami. Odgovor je: andropavza. Imenujejo jo tudi sindrom starajočih se moških.

Ne glede na izraz, ki ga uporabimo za to moško obliko klimakterija, izguba moških spolnih hormonov s starostjo ni mit, kot so bili zdravniki prepričani še pred dobrim desetletjem, ko še ni bilo tako natančnih metod za določanje števila androgenov. To je resničnost, s katero se danes spopadajo številni moški. Da jih je vedno več, verjetno prispevata sodoben način življenja in onesnaženo okolje.

Na letališčih v Torontu in Hamiltonu potnike pričakal virtualni Božiček.

Ogled: video 1

Ogled: video 2

Veliki indijski modrec in učitelj Paramahansa Jogananda, ki je živel v prvi polovici prejšnjega stoletja (1893 - 1952), je svoje življenje najlepše opisal kar sam v Avtobiografiji nekega jogija. V njej je razgrnil čudovit svet, ki se razpre pred začudenimi očmi duhovnega iskalca, in svete ljudi, ki so ga poznali.

To, kar nam opisuje, ni svet domišljije in sanj, marveč resnična doživetja ljudi, ki jih je sam srečal, jogijev in svetnikov ali svetnic, ki so imeli nenavadne moči lebdenja v zraku, pojavljanja na dveh krajih hkrati, vpogleda v prihodnost ... Odlikovalo pa jih je še nekaj dosti bolj pomembnega. Imeli so bogato duhovno življenje v intimnem stiku z božansko resničnostjo, ki nevidna prepreda ves svet, a za katero smo večinoma slepi.