Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Zivljenje-Bivalni-Prostor-Domaci-Vrt-Vpl

O Bivalnem Prostoru na Domačem Vrtu torek, 25. marec 2014 @ 05:02 CET Uporabnik: AlesTo Bivalni prostor je bil na domačem vrtu že nekdaj zelo zaželen, zavzemal pa je navadno le obroben del vrta, »ki ga ni bilo škoda«. Opremo tedanjega bivalnega prostora so sestavljali navadno miza, klop, morda celo brajda in nasad hortenzij ter potonik, v izjemnih primerih še skromna senčnica. Kaj več vrtnih elementov nekdanji vrtovi niso poznali, seveda če izvzamemo nekaj aristokratskih in meščanskih hiš, ki so imele na svojih vrtovih še kakšne vodne motive, razgledne stolpiče in rožne vrtove. Današnji način življenja in dvig standarda sta nujno vplivala na potrebe sodobnega človeka, hkrati pa tudi na njegove navade. Kuhinja, ki je bila pri nas do nedavnega središče družinskega življenja je dobila dandanes v svoji nalogi resnega tekmeca: središče doma je postala skoraj povsod tako imenovana dnevna soba, kjer se največ zadržujemo, sprejemamo goste, gledamo televizijo, poslušamo plošče... Dnevna soba je postala bivalni prostor, zaradi te svoje funkcije pa je navadno tudi posebno opremljena. Udobni sedeži, steklene knjižne omare in seveda dosti cvetja, ki naj da celotnemu prostoru vtis urejenosti, ljubkosti in bogatosti. Načrtovalci so pri oblikovanju prostorov skoraj vedno zagovarjali potrebo, naj bo dnevna soba čim večja in zračnost čim boljša, kajti le v takšnem prostoru se človek po težkem delu lahko sprosti, odpočije in preda svoji družini, zato so povezovali dnevne prostore navadno z balkoni ali terasami in prek njih z vrtom, če ga hiša le ima. Če je v družini dosti kadilcev, je bila takšna povezava še zlasti potrebna. In tisti del vrta, ki je postal tako neposredno povezan z dnevnimi prostori, je dobil kaj kmalu novo funkcijo; postal je bivalni prostor. Krompir in druga zelenjava sta bila potisnjena na rob vrta, neposreden prostor pred stanovanjskim objektom pa je bil lepotno oblikovan, zasajen s travo, posajen z okrasnim drevjem in grmovnicami, opremljen z novimi vrtnimi elementi. V tem delu se je pojavila senčnica, pa majhen dekorativni bazenček z vodnim in obvodnim rastlinjem, celo steze iz naravno lomljenega kamenja in nevsiljive vrtne svetilke so našle svoje mesto. In v toplih poletnih mesecih je družinsko središče postal vrt... V svoji dosedanji praksi sem naletel na dve smeri, ki vztrajata na popolnoma nasprotujočih si izhodiščih glede urejenega bivalnega prostora na domačem vrtu. Prvi menijo, da bi moral domači vrt obdržati svojo dosedanjo funkcijo; še vedno naj bi bil prostor, na katerem bi pridelovali potrebno zelenjavo in sadje. Delo na takšnem vrtu je menda dovolj rekreativno in kar je tudi pomembno, donosno. Lepotne odlike domačega vrta pa naj bi prepustili v presojo javni upravi za zelenilo, ki naj bi skrbela za lep videz celotnega naselja ali mesta. Če pa si človek zaželi videti lep cvetlični nasad, naj se sprehodi do mestne zelenice in tam sede na klop. Skratka, bivalnega vrta doma ne potrebujemo. Druga, mnogo številnejša skupina pa sodi, da je, oziroma mora biti tudi vrt sestavni del doma, da ga moramo kot takega tudi obravnavati. Menijo, da je domača solata sicer boljša, da pa gre prehitro v cvet, ko pride njen čas, in je ni mogoče popolnoma uporabiti. Vrt potrebuje stalno nego, škropljenje, okopavanje in to običajno takrat, ko so lastniki zaposleni ali odsotni. Vrt kot pridelovalni prostor bi ne bil vedno urejen, čist. Če pa je bivalni del vrta urejen, lastnikom ni treba hoditi na izlete, naravo imajo doma ... Bivalni prostor v vrtu zelo potrebujemo. In kdo ima prav? Menim, da bi pri oblikovanju domačega vrta morali upoštevati kar obe izhodišči. Ne zaradi tega, ker so pogosto tudi člani iste družine različnih mnenj in ker bi zastopal s tem kompromisno rešitev, pač pa zato, ker se da obe stališči koristno povezati. Vrt, ki sem ga za primer uporabil v tem članku, je bil narejen pred tremi leti v Apačah. Skupna površina znaša 650 m2, od tega zavzema zgradba 120 m2, zelenjavni vrt 60 m2, predhišnega prostora je 85 m2, ostala površina pa je urejena kot bivalni prostor. Dostop na bivalni prostor je mogoč iz prostorne dnevne sobe, iz jedilnega kota in iz dveh spalnic. Zemljišče leži proti jugu z rahlim nagibom na jug. Zgradba stoji v smeri vzhod - zahod na severnem delu zemljišča. Dnevna soba je v pritiklini na zahodnem delu vrta, zastekljeno steno pa ima na vzhodni strani. Celoten kompleks je spomladi polno osončen, poleti pa delno zasenčen ravno v prvih popoldanskih urah, ko je senca zelo zaželena. Osnutek vrtne ureditve je predvidel večjo, čisto travno površino, obrobno pa gost sklop visokega drevja listopadnih in zimzelenih vrst. Kot podrast je bilo v podnožju drevja zasajeno različno grmičevje, katerega naloga je bila predvsem ustvarjanje intimnega razpoloženja, pomembna pa je bila tudi barvitost listja in cvetja. Pod oknom spalnice, pod teraso in v neposredni bližini oploščenega počivališča je našlo svoje mesto zimzeleno grmičevje z močnim nasadom trajnic, ki dajejo poudarek celotnemu, sicer umirjenemu vrtu. Počivališče z ražnjem v skrajnem južnem delu vrta je povezano z dnevno sobo prek lahke steze, obložene s ploščami, ki je speljana ob robu travne površine. Kompozicija visokega drevja zavzema šestino celotnega kompleksa, kar pomeni, da bo urejen vrt vedno ostal »sončen«. Zimzelena in listopadna vegetacija sta v razmerju 1 : 4, kar zagotavlja pestrost tudi v zimskem času, zlasti še, ker je med listopadnimi drevninami tudi precej takšnih, ki so s svojimi plodovi dekorativne tudi pozno pozimi (jereka, panešplje, giog). Zelenjadni vrt se nahaja v zahodnem delu zemljišča, od bivalnega prostora pa ga loči jagodičje in cvetje za rezanje. Celoten kompleks je ograjen z lepo negovano živico iz kalina. Predhišni prostor je obrnjen proti severu. Razmeroma hladen je in služi le kot okras stanovanjskemu objektu. Omorike, macesen in breza so na eni strani, parocija s podrastjo mnogocvetnih vrtnic in potentilo na drugi strani - vse to je v tem delu vrta, toda kljub temu deluje predhišni prostor močno in umirjeno hkrati. Negovana trata je tudi tukaj vsekakor zelo važen element, ki daje celotni ureditvi poseben poudarek. Polatrijska hiša s pokrajinsko oblikovanim bivalnim vrtom vsebuje le najosnovnejše elemente, je pa izredno prijetna in domača. Nudi tudi dovolj rekreacije, saj zahteva približno osemnajst ur dela na teden. Sem sodi košnja, grabljanje, okopavanje, pletev gredic, pomlajevanje grmovnic, obrezovanje žive meje itn. Poleti je dela manj, jeseni več. Menim, da ga je za rekreacijo ravno prav. Avtor: Ales Tomazic Priporočam za branje: http://salomonoglasnik.com/vrtna-opravila-po-mesecih-jan-dec/ Komentarji (0) www.pozitivke.net