Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Pot-Sreca-Ego-Fikcija-Entiteta-Iskanje

Mislim torej sem«… Dokler ta ločena entiteta traja, nujno mora trajati tudi razdvojenost in s tem razkroj, napuh, sovraštvo… V iskanju poti do sreče, se ta ločeni iskalec sploh ne spoznava. Pomembno mu je le iskanje poti. Ko misli, da je tako pot našel, se uči po njej hoditi. Ponavlja vaje in rituale, moli in veruje, prebira modre misli avtoritete ki ji sledi, in tako dalje. Srečal sem kar nekaj ljudi, ki so sami sebe prevarali in zaslepili do te mere, da so verjeli v sence in bili popolnoma nedovzetni za čudež stvarnega življenja v njih in okrog njih. Ko pa vsaj malce in za hip podvomiš v to iskanje poti do sreče, se morebiti pojavi možnost, da uvidiš kako slediš lastnim projekcijam in predstavam o sreči. V kolikor enkrat resnično uvidiš, da je za vsem tem isti stari ego, ki se kot kakšna raca valja v mlakuži iz katere se ni premaknil niti centimetra, potem življenje dobi novi pomen. Šele ko ne iščeš ničesar več, je možnost, da zagledaš in zaživiš življenje, ki ti je pred nosom in povsod. Življenje ali resnica, bog, ljubezen, sreča…, ni nekaj kar lahko najdeš, saj v resnici ne veš kaj iščeš. V kolikor si zavesten tega dejstva, potem boš zagotovo prenehal iskati in se končno začel spoznavati takega kot si, iz trenutka v trenutek. Ne boš si risal lepih namišljenih izhodov, angelov in bogov… ampak se boš soočal z lepim ali grdim, dobrim ali slabim… Pozoren boš na življenje in samega sebe takega kot v resnici si, in ne takega kot bi si želel biti. Ta pozornost brez vnaprejšnjih zaključkov in predstav, prinese svobodo od iskalca in iskanega. Vse kar ostane je ljubezen ali življenje, v vsej svoji veličastnosti. Srečno. Mirko Komentarji (4) www.pozitivke.net