Prostor
Zdi se smešno, a drži: osnova vsega je praznina ali prazen prostor. Vse, kar obstaja, prežema – znotraj in zunaj – praznina, ki jo imenujemo prostor. Rečemo ji tudi eter (grško »zrak«) ali»duhovni svet«, saj praznina sama ni povezana z nobeno substanco. Praznina ali »nič«, ne more postati predmet spoznanja. Ne moreš je razumeti. Prostor nima »obstoja«. Čeprav sam nima obstoja, omogoča obstoj drugim stvarem.

Ali si lahko predstavljaš kakršno koli obliko ali predmet, če ne bi obstajal prazen prostor? To ne bi bilo mogoče, kajti predmeta preprosto ne bi bilo kam namestiti, kjer bi zavzel svoje mesto.

Če ne bi obstajalo nič razen »prostora«, ne bi vedel zanj. Prostora se zaveš šele potem, ko vidiš v njem predmet. Predstavljaj si sebe kot točko, ki plava v neskončnem praznem prostoru. Nič zvezd, sama praznina. Nenadoma prostor ne bi bil več neskončen, sploh ga ne bi bilo več! Ne bi bilo hitrosti, premikanja od ene do druge točke. Da bi razdalja in prostor obstajala, morata obstajati vsaj dvereferenčni točki. Prostor začne obstajati, ko Eno postane dva ali dve milijardi, vseeno. Kasneje sem spoznal, da svet in prostor nastaneta istočasno.

Nič ne bi moglo obstajati brez prostora, pa vendar je prostor – nič. Tolle pravi, da pred trenutkom velikega poka ni obstajal prazen prostor, ki bi čakal, da se napolni. Obstajalo je samo Duhovno – Eno. Ko je Duhovno Eno postalo »nepreštevna množica stvari«, je bil prostor nenadoma tu in je omogočal obstoj tej množici. Od kod je prišel prostor? Ga je ustvaril Bog, da bi namestil vesolje? Seveda ne. Prostor je nič, torej ni bil nikoli ustvarjen.

Prazen prostor je pogoj za obstoj kakršne koli oblike v zavesti. Pri tem je tudi prazen prostor le temeljna ideja, ki omogoča obstoj drugih idej o oblikah. Snovni predmeti so torej zaznavni le zaradi obstoja nečesa nesnovnega! Kako bi ob tem lahko trdil, da jesnovnost prvotna?

Storimo še korak naprej. Ali izraz eter – prazen prostor, ki sestavlja večino vesolja, lahko enačimo s tem, kar smo povedali zgoraj? Peter Russell s somišljeniki razlaga, da eter, kvantni vakuum ali polje ničelne točke ustreza temu, kar so stari Indijci imenovali »akaša«(beseda v sanskrtu pomeni nebo, prostor ali eter). Bistvo akaše pa je zavedanje. Je vir vsega, kar obstaja, in nosilec spomina vesolja. Eter je torejbrezmejno polje zavedanja, ki predstavlja praznino, v kateri se nahaja vse, kar zaznavaš. To se ujema tudi z vzhodnjaškim pojmovanjem stvarnosti. V uvodnih vrsticah Damapade Buda pojasnjuje, da »misel vodi vse stvari, misel jih rodi in oblikuje«.

Našezdravorazumske predstave prostora in časa so konstrukti v zavesti, ki ne odražajo zadovoljivo resničnega stanja okrog nas. Kantje to vedel sto let pred Einsteinom. Sklepal je, da sta prostor in čas dimenzijski okvir, v katerem zavest gradi svoja izkustva. Um ne more razmišljati drugače kot v pogojih prostora in časa.

Tudi Einstein je trdil, da prostor in čas nista vidika objektivne stvarnosti. Resničnost je po njem nekaj drugega, nekaj, kar je poimenoval prostor-čas. Ko ga opazujemo, se prostorčas pojavlja kot določena količina prostora in kot določena količina časa. Toda koliko prostorčasa zaznamo kot prostor in koliko kot čas, ni določeno; odvisno je od gibanja opazovalca.

Nikola Tesla je na področju teoretične fizike prišel do zelo pomembnih spoznanj, ki pa niso bila javno objavljena. Ugotovil je, da je eter čisto nekaj drugega kot prazen prostor in da ima lastnosti, ki dramatično vplivajo na vse snovne pojave. Einsteinove teze, da jesvetlobna hitrost najvišja možna hitrost, ni priznaval.

SE NADALJUJE

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si