Piše: Aurigo

Skočimo še malce na Zgornjo Gorenjsko in za začetek preberimo darilno listino ali darovnico brikseniškemu škofu Henrika iz leta 1185, ki jo je prevedel Franc Gornik v svoji knjigi Zgodovina blejske župnije. Če se prevod pravilno glasi, a o tem nas niso v šoli nikoli nič učili, da so imeli v tistem zgodnjem srednjem veku še star sistem sužnjelastništva, kakor dobro razvit sistem ponarejevalstva!

»Na koncu darilne listine je od druge roke pripisano: "Jaz Leokarda iz Jame (z gradu Kamen pri Begunjah) sem svobodno podarila za rešenje svoje duše in duš svojih prednikov sveti Mariji na Otoku Marijo, hčer Bernarda s Sela, ki na leto plačuje tri denarje, in njene naslednike*."«

Koliko torej vemo o naši davni zgodovini? So svoje lastne otroke podarjali - gospodom - za odrešitev pri Gospodu!?! Za odrešitev lastne duše! Kako lahkotno in naivno se je poigrati z mislijo, da vam lahko nekdo drug odreši vašo dušo, brez lastnega truda. Drug - vsakdo?

A itak, je bilo polovico teh darovnic v srednjem veku ponarejenih. Tako, kot v današnjih časih lastniški certifikati. Drugačna imena, a podobne zgodbe. Metode se menjajo, a cilji ostajajo isti. Zgodovinarji bi pri tem zlahka izgovorili tisti zlajnani rek: »Človeška zgodovina se ponavlja kot farsa«. In iz nje se nič ne naučimo.

Čez cerkev svetega Martina na Bledu, ki je bila na novo zgrajena v letu 1904 v neogotskem slogu in čez Blejski grad (castellum Veldes, castello Ueldes, vest ze Vels) poteka zmajeva črta svetega Jakoba. »Cerkev so zgradili po načrtih Friedricha von Schmidta z modifikacijami Josipa Vancaša**.«

V cerkvi svetega Martina so poslikave slikarja Slavka Pengova, ki je upodobil moderno izvedbo Božje sodbe. Ob trobentanju angela smrti, vidimo, kako gromozanska kača vleče grešne ljudi v ognjeni pekel. Različni viri poudarjajo, da naj bi prvotna cerkev svetega Martina stala na tem mestu že leta 1004***.

Božja sodba Slavka Pengova v cerkvi svetega Martina

Ta zmajeva linija Jakoba se nadaljuje čez hotel Jelovica, ob robu šolskega hotela Astoria in čez osnovno šolo prof. dr. Josipa Plemlja. Malo naprej čez cesto si je postavil kiosk z zelenjavo Šiptar. Naj oznanim, da so poleg Kitajcev, Albanci trgovski narod, ki postavlja svoje slaščičarne, zelenjarnice, na zmajevih črtah. Za Kitajce mi je povsem jasno, da so razvili feng-shui in iskanje zmajevih črt. Kako poteka sistem iskanja pri Albancih mi ni poznano, vendar mislim, da imajo v albanski skupnosti ljudi, ki so občutljivi na te zemeljske energije. Ti ljudi jim potem za plačilo locirajo mesta z energijo in za »najboljšo prodajo«.

Hotel Jelovica, ki naj bi bil v lasti tudi ljubljanskega politika

Posvetimo se Blejskemu gradu, ob katerem poteka še dodatno 32 pomožna zmajeva črta. Blejski grad se prvič pisno omenja v letih 1050-1065, upravljali so ga škofovski minestriali, vitezi Blejski (Meinhardi, Reinhardus Ueldes, Popon, Marquard de Veldes, Gebardus de Pouman de Wels).

Blejski grad in nad njim chemtrail

V gradu je muzej s tematiko denarja, kovnice in nekaj orožarskih eksponatov. V sobani z viteškim oklepom, lahko na steni opazimo fresko zlatolasega Jurija na belem konju, kako s kopjem prebada žrelo zelenega zmaja. Pozornost posvetite predvsem upodobljenemu plavutastemu zmajevemu krilu in zmajevemu gobcu, ki je podoben konjskemu.

Srednjeveški sveti Jurij, ki ubija zmaja na Blejskem gradu – je to torej energetska črta?

Čez cerkvico svete Marije na Blejskem otoku (Sancta Maria in lacu Veldes ali Sancta Maria in Verde) poteka zmajeva črta svete Marjete, in se pred bregom naselja Mlino zlije v stičišče vsaj treh zmajevih črt.

Sveta Marija – dali duše kot labodi plujejo proti svojemu cilju?

Na zemljevidu Blejskega jezera vidimo približen potek glavnih zmajevih črt.

Glavne zmajeve linije po Bledu

Zmajeva črta svete Marjete se nadaljuje pod Dobro goro (620 m) in teče proti cerkvi v Ribnem. A kje se zmajeva črta nadaljuje na drugi strani otoka? To poiščite sami s pomočjo vklesane niše v živo skalo na spodnji fotografiji.

Niša izklesana v živo skalo na zahodu Blejskega jezera

Čez samo cerkvico svete Marije teče še dodatna 32 pomožna pomožna zmajeva črta, ki gre naprej na zgradbo Pristave. Vsekakor je bil otok v davnini kultni prostor, saj je na njemu sečišče dveh energetskih linij. Romarska otoška cerkvica Marije se prvič omenja že leta 1004, vendar naj bi njeni začetki segali celo v 8. stoletje v karolinško obdobje. To potrjujejo najdbe z otoškega grobišča, ki so iz staroslovanskega kulturnega kroga iz poznega 8. do 11. stoletja in pripadajo köttlaškemu kulturnemu krogu*****. V tem primeru gre torej za enega starejših krščanskih sakralnih objektov na Slovenskem. Stavba je bila prezidana vsaj v šestih različnih obdobjih, nazadnje v baroku. Glavni oltar Madone z detetom je delo slovenskega mizarja Kristofa Kajfeža in celovškega slikarja Antona Blumentala. Cerkev ima še štiri stranske oltarje, eden od Ta otok naj bi bil že starodavno svetišče izpred krščanstva, saj Höferle izpostavi: »Ne gre zanikati možnosti, da je bilo na otoku neko kultno središče iz časa pokristjanjenja Slovencev, zgodovinski otipljiva pa postane otoška cerkev šele z nastopom brikseniškega lastništva v začetku 11. stoletja#.« Njegove ugotovitve lahko dopolnimo še s tekstom Knifica: »V okolici in znotraj cerkve Marijinega vnebovzetja na blejskem otoku je bilo raziskano grobišče s 124 skeletnimi pokopi in sočasno cerkveno arhitekturo…. Grobovi so ležali v petih skupinah, usmerjeni Zahod (glava) – Vzhod (noge), vkopani običajno v živo skalo. Glede na objavljeno gradivo lahko nekropolo opredelimo v mlajše slovansko obdobje, pri čemer vzbujajo pozornost "bronasta in železna pisala", ki so se našla v grobovih##.«

Zadnje čase v slovenski javnosti buri duhove vest, da so želeli nacisti v času II. svetovne vojne na otoku postaviti kultno svetišče Votanu (Wotan, Wodan, Woden, Wothanz, Odin) germanskemu bogu boja in oblasti ter mrtvih. Celoten projekt naj bi vodil blejski urad NSDAP (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei – Nazi Party) za religiozne in svetovnonazorske zadeve. Do otoka naj bi zgradili celo most. Koliko je resnice v tej zgodbi vedo le umrli in morebitni zapisi v Beogradu?

Navržimo še nekaj besed o Wotanu ali Odinu. Odin ni bil samo bog boja in zmage, bil je tudi bog magije, modrosti in poezije. Francoski pisec Markale trdi, »da izvor besede Wotan prihaja iz korena wut, ki pomeni sveti bes, po drugi strani iz angleške besede drevo (wood), ki tega boga povezuje z germanskimi runami. Rune so označevale pisavo: glasov in pojmov oziroma lesenimi runami, pripomočkom za vedeževanje. Indoevropska korenina wid je blizu galski besedi vidu, ki pomeni drevo###« Odin se je dal tudi obesiti z nogami navzgor, na drevo življenja Yggdrasil in se prebosti s sulico, da se nauči modrosti devetih svetov. Pil je iz vodnjaka velikana Mimirja. A, da je lahko pil iz vodnjaka, je moral žrtvovati eno svoje oko. Tako je pridobil modrost uvida: v preteklost, sedanjost in prihodnost. Pri pitju je videl vse gorje in bolečine, ki bodo prizadele človeški rod in bogove. Tako je tudi na duhovni ravni, da boš nekaj uvidel, moraš običajno kaj žrtvovati na sebi. Odin je bil zelo ponosen na svojega konja Sleipnirja, ki je imel osem nog. Ali ni to dovolj pomenljiv simbol ob tematiki zmajevih črt?
Čez Restavracijo in pension v Mlinem teče zmajeva črta svetega Roka. Zagotavljam vam, da se tam ljudje vedno dobro počutijo, ker je pri obali, v bližini pensiona, starodavno obredno mesto.

V Blejskem jezeru pri Mlinem, pet do deset metrov ob obale, ob iztoku Jezernice v jezero, je potapljač M. K. leta 1979 odkril bronasti jezičastoročajni meč tipa Reutlingen iz 13. in 12. st. pred našim časom. Sedemindvajset let kasneje so arheologi na istem območju odkrili obredni bronasti polnoročajni meč iz zgodnjega dela kulture žarnih grobišč. Za nameček so arheologi pred izlivom Jezernice v jezero našli še sedem srednjeveških železnih gozdarskih sekir####. S to najdbo so še dodatno utemeljevali, da gre na tem območju za obredni prostor.

Zgradbo Pristave, ki jo država prodaja za nekaj milijonov evrov, v zdajšnjem času sameva. Kupca ni, pa tudi ne ve se, kaj naj bi se odvijalo na tem kraju. Čez zgradbo Pristavo potekata dve 32 pomožni pomožni zmajevi črti.

Pristava - Bled

Čez Vilo Bled poteka 32 pomožna pomožna zmajeva črta. Tukaj je že leta 1885 sezidal svoj dvorec Ernest Windischgrätz#####. Po prvi svetovni vojni je bila Vila Bled vrsto let protokolarni objekt najvišjih oblasti prve Jugoslavije. To je bila tako imenovana rezidenca Suvobor kraljevske družine Karadjorjević v stari Jugoslaviji. Po II. svetovni vojni je bila to rezidenca predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Vilo je obnavljal Plečnikov učenec Vinko Glanz. Torej tudi vladarji ne izbirajo svojih mest samo na glavnih energetskih linijah. Za zdaj so si to vilo za sedež izbrali rotarijanci. Bodite pozorni tam, kjer je znak – zobnik, ki melje-, te uvožene druščine na Slovenskem, tam gre velikokrat tudi energetska črta. Kaj to pomeni? Da si želijo manifestacijo svojih želja preko energetskih mest………

Tabla na vhodu Vile Bled

Na nasprotni strani jezera stoji najstarejša vila na Bledu, imenovana Zora. V njej ima sedaj sedež občina Bled. Vila je postavljena na Nikolajeva zmajeva črta. V letu 2002 so imeli tukaj konferenco predsedniki srednjeevropskih držav. Kučan, nemški Rau, avstrijski Klestil, italijanski Ciampi, madžarski Madl, poljski Kwašniewski, hrvaški Mesič, srbski Koštunica, ukrajinski Kučma, češki Havel ter ostali. Za seboj so pustili krogec z glavnimi oznakami neba.

Vila Zora Bled

Takrat pred vstopom v združeno Evropo in sedaj po več kot desetih letih, ko je ta združena Evropa najbolj razdeljena, je vprašanje ali ni bil ta vrh začetek za razmerje "Gospodarji in hlapci"? Gospodarji se menjajo, a hlapci ostajajo isti. Vilo Zoro je postavil trgovec s premogom iz Trsta Karl Rittmayer leta 1853. Leta 1888 je vilo kupil Gustav von Pongratz iz Zagreba. Od njega vilo odkupi industrialec Guido Pongratz in ko gre le ta v stečaj, vilo na dražbi leta 1938 odkupi občina Bled. Lahko, da je to ravno tista zagrebška družina o kateri je napisal Krleža znamenito dramo Glembayevi. V vili je imela kasneje sedež tudi Zdraviliška komisija in čitalnica˄.

»Na mestu kjer stojita Golf hotel in hotel Park je poprej stala vila Viljema Himmelbauerja z Dunaja. Še vedno je med hoteloma ostal studenec s termalno vodo˄˄. Naslednja 32 zmajeva črta, lahko jo celo poimenujemo "blejska hotelska zmajevka". Energetska linija teče iz vrha Kozarca (558 m), čez hotel Golf, hotel Kompas, hotel Lovec in hotel Krim. Čez stavbo Park hotela Bled teče 32 pomožna zmajeva črta. Vendar kaj me moti pri teh slovenskih hotelirjih? Hočejo še več in več denarja. Nekateri za svoje hotele pravijo, celo, da so ekološki….Na strehah pa imajo postavljene repetitorje in oddajnike za sprejeme signala mobitelov. Če bi želeli dobro svojim gostem, tega ne bi imeli postavljeno na svojih strehah.

Hotel Golf na Bledu

Močno energetsko območje na Bledu je tudi v les oblečena Festivalna dvorana, ker čez njo teče 32 pomožna pomožna zmajeva črta. Prav prijetno toplo se počutiš v njej. Festivalna dvorana je bila zgrajena za svetovno šahovsko prvenstva v letu 1961. Načrt za dvorano je zrisal arhitekt Ivo Špinčič. Samo enkrat sem bil na nekem kongresu v tej dvorani in priznam, energije so kar šibale, vendar tudi zaradi množice ljudi. Ta linija se nadaljuje na zgradbo IEDC Bled – Poslovna šola Bled na Prešernovi cesti 33, ki jo je načrtoval arhitekt Vojteh Ravnikar. Objekt je bil dograjen na nekdanjo vilo oziroma penzion Mežakla. Še poprej se je ta stavba imenovala hotel »Mon Plaisir«, ki ga je načrtoval celovški arhitekt Baumgartner. Je zgolj slučaj, da so izbrali to poslovno šolo, ki je prirejena na ameriški način izobraževanja, na mestu z ulično številko 33? Je to morda odraz ameriškega framasonstva in najvišje tretje stopnje na slovenskih tleh? Loža in številka 33, ki pomeni številko najvišjega mojstra, je znamenje smrti, vstajenja in vnebohoda.

Tekst Zmajeve ali energetske linije po Bledu je iz prihajajoče knjige Zmajeve črte po Mariboru, Kranju, Slovenj Gradcu, Ptuju in Murski Soboti. Knjiga je poimenovana tudi z drugim krajšim imenom: Sever. V tem tekstu o Bledu, kraju in raju na zemlji – kot ga je poimenoval naš pesnik, sem želel vzpostaviti vprašanje ali se morda linija mojstra Plečnika nadaljuje, pri njegovih učencih? Zato so natančno zajeti graditelji tega prostora in kako se reproducira človeška družba ter še kaj in kdo.

Kip Črne Marije z detetom iz Škofje Loke.

Vetrovom severa –
Kolibri
naši predniki, ki ste živeli med nami,
pridite in si ogrejte svoje roke ob naših ognjiščih.
Šepetajte nam v vetru,
slavimo vas, ki ste bili pred nami,
in vas, ki boste prišli za nami
kot otroci naših otrok. (Kolman)
Spoznaj domovino.

Opombe:
* Adam, 2002:2.
** Höferle, 1984:132.
*** Höferle, 1984 in Pleterski 1984.
**** Šribar, 1971:33.
***** Šribar, 1971:36-37.
# Höferle, 1984:132.
##  Knific, 1984:100.
### Markale, 2004: 218.
#### Gaspari, 2012:309-314.
##### Žerovc Ukan, 2011:8
˄ Benedik, 1984:198.
˄˄ Benedik; 1984:206.

Viri:
Adam, Stane: Listina škofa Henrika iz leta 1185, Linhartovi listi, Spletni občasnik, za domoznanstvo in novice Knjižnice A. T. Linharta Radovljica, Radovljica (2002),

Benedik, Božo: Počitniške vile so bile ponos Blejskega letovišča, Kronika časopisa za slovensko zgodovino, letnik 32, št. 2-3, (1984) (str. 197-213),

Gaspari, Andrej, Erič Miran: Potopljena preteklost, Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji, Vodno kultno mesto Na izlivu Blejskega jezera pri Mlinem, str. 309-314, Didakta d.o.o., Radovljica (2012),

Höfler, Janez: U umetnostnih spomenikih srednjega veka v Blejskem kotu, Kronika časopisa za slovensko zgodovino, letnik 32, št. 2-3, (1984) (str. 130-139),

Kolman, Maria Ana: Šamanizem, Najstarejša filozofija, psihologija, religija, medicina, Založba Sebur, Kranj (2011),

Knific, Timotej: Arheološki zemljevid Blejskega kota v zgodnjem srednjem veku, Kronika časopisa za slovensko zgodovino, letnik 32, št. 2-3, (1984) (str. 99-110),

Markale, Jean: Cathedral of the Black Madonna, Inner Traditions, Rochester, Vermont, (2004),

Pleterski, Andrej: Župa Bled, Kronika časopisa za slovensko zgodovino, letnik 32, št. 2-3, (1984) (str. 110-118),

Šribar, Vinko: Blejski otok, Oris zgodovine, Zavod za pospeševanje turizma Bled, 1971,

Žerovc Ukan, Franc, Vas Mlino skozi čas, Blejske novice, januar 2011, št. 1, str. 8.

Ključne besede: zmajeve črte, zmajeve linije, ley lines, dragon lines, Bled, Pristava.