Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Analiza februarskega postojnskega žleda
Za februarski katastrofalni žled mnogi menijo, da je bil umetno povzročena »naravna nesreča«, izzvana s pomočjo kemičnih sledi ali kemtrailov, HAARP-a in satelitov. Gre za zapletene skrivne tehnologije in načrte svetovne elite, za katere ljudstvo ne sme izvedeti.

Dokaz naj bi bil že laboratorijska analiza deževnice, ki je v začetku februarja padala po nas pri minus treh stopinjah Celzija. Državne institucije nam niso postregle s podatki. Civilna iniciativa Modro nebo (CIMN) je zato zbrala vzorec februarskega žledu iz Postojne, območja, ki je bilo najbolj prizadeto.

Vzorec so dali v analizo na Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. O tem, kako so bili izsledki hkrati pomanjkljivi in zgovorni, smo se pogovarjali s Stoyanom Svetom iz CIMN, ki živi v Postojni in je spremljal dogajanje.

Kaj je pokazala analiza deževnice med žledno katastrofo?
Po žledni katastrofi sem vprašal na mestni vodovod, javno podjetje Kovod Postojna, če so naredili analizo te deževnice. Dobil sem odgovor, da je niso opravili, kar pomeni, da niso povedali resnice. V času žledne katastrofe so nas namreč iz istega podjetja obvestili, da vode ne smemo piti niti se z njo umivati, ker sta v njej dva zdravju zelo nevarna parazita.

Kako so to vedeli, ne da bi vodo analizirali?
Edini logični odgovor je, da so analizo naredili, izsledke pa so javnosti prikrili. Parazita, ki sta ogrožala zdravje Postojnčanov, nista značilna za to področje. Zanimivo je tudi vprašanje, od kje in zakaj sta prišla v vodo. Na vodovodu tega niso vedeli. Postojnčani, ki so pili oporečno vodo, so imeli zdravstvene težave, najpogosteje drisko. Jaz vodovodno vodo za pitje že več let filtriram s filtri za reverzno osmozo, zato zdravstvenih težav nisem imel.

Kako naj bi paraziti zašli v vodovodno omrežje?
Ker vodovod zajema vodo iz površinskega potoka Malni, lahko domnevamo, da so nam jih »dostavila« v vodo letala, ki nas zaprašujejo s kemičnimi sledmi, ki so pred in med žledno katastrofo namerno škropila naše območje. Namreč ravno med žledno katastrofo je potekala vojaška vaja Nata pod imenom Ogenj. Sodelovala so štiri ameriška letala F16 pod nadzorom ameriških inštruktorjev. Vajo so nadzorovali iz centra AGOS, ki vključuje vojaške radarje, letala, satelite in računalniški center nekje v Evropski uniji.
A kemično zastrupljanje okolja in ljudi plačujemo sami. S članarino Natu, ki znaša že okoli milijon in pol ali dva milijona evrov mesečno!

Kaj so pokazale vaše raziskave?
Vsak dan sem jemal vzorce dežja, snega in žleda in z merilcem trdote vode opravil analizo trdote vode. Navadno je med vremensko fronto, sploh če dežuje več dni, prvi dan deževja v vodi od 15 do 30 ppm (delci na milijon delcev) raztopljenih delcev. Po daljšem deževanju je teh delcev v vodi vsak dan manj, torej je vedno bolj čista in čez nekaj dni je v deževnici tudi le še 2 ppm. Med žledno katastrofo pa so meritve trdote deževnice pokazale presenetljive rezultate. Ko je padal sneg, je bilo v vodi teh delcev 10 ppm. Naslednji dan je začel pri minus treh stopinjah padati dež in v vodi je bilo že 25 ppm delcev. Tretji dan je bilo že 36, četrti dan pa kar 145 ppm trdih delcev. Vsak dan več, kar je nenaravno in nelogično, zato mi je bilo jasno, da je na delu kemija.

Med žledno katastrofo sem naredil tudi elektrolizo te deževnice. Deževnica je takoj zavrela, še prej kot voda iz vodovoda, kar je znak, da je bilo v njej veliko kemije. Deževnica ne bi smela zavreti, a ker je bilo v njej toliko snovi, ki so jih spuščala letala, se je to zgodilo.

V pitno vodo, pravite, dodajajo aluminij?
Da. Med žledno katastrofo sem prosil na upravo lokalnega postojnskega vodovoda, naj naredijo analizo vode iz vodovoda, naj ugotovijo, koliko je v njej aluminija. Sporočili so mi, da vsebuje 40 mikrogramov aluminija na liter, z opombo, da je to v redu, saj je dovoljeno do 200 mikrogramov aluminija v vodi. V resnici je to ogromno aluminija, kar četrtina vseh delcev v vodovodni vodi. V Postojni pitna voda vsebuje okoli 186 mikrogramov vseh delcev. To pomeni, da bi 200-mikrogramski delež aluminija presegel vsoto vseh ostalih sestavin v vodi.

Potem pa mi je nekdo iz javnega vodovoda povedal, da nanodelce aluminija rutinsko dodajajo v vodovode že dalj časa. To me je šokiralo, ker to se dogaja brez vednosti prebivalcev. Verjetno že več let … Koliko ton aluminija smo že popili? Odgovor na to nam bo enkrat morala podati agencija ARSO.

Aluminij je zelo nevaren, krči možgane, povzroča Alzheimerjevo bolezen, demenco, razne degenerativne bolezni, raka na prebavilih, kožnega raka … Poleg tega pa so ljudje, ki imajo v sebi več teh kovin, bolj dojemljivi za razna elektromagnetna valovanja; od valovanj, ki jih oddajajo radarji HAARP, navadni radarji … Tri četrtine telesa je iz vode, kar pomeni, da več ko imamo v telesu teh kovin, lažje z različnimi frekvencami vplivajo na nas. V nas lahko izzovejo utrujenost, nasilje, nespečnost, depresijo, telesne bolečine in razne bolezni.

Aprila ste žledno vodo poslali v Zavod za zdravstveno varstvo Maribor …
Glede izsledkov analize smo bili v CIMN razočarani, saj so bili ti pomanjkljivi, a hkrati zelo pomenljivi.
Najprej sem prosil lokalni vodovod Kovod Postojna, naj naredijo kemično analizo žledne vode; odgovorili so, da oni za to niso pristojni in da analize ne bodo naredili. Napotili so nas na Zavod za zdravstveno varstvo. Civilna iniciativa Modro nebo je za to kemično analizo plačala 150 evrov. Dali smo delat kemično analizo na lahke kovine, aluminij, kadmij, stroncij, litij. Analiza je pokazala, da je bilo tega le po nekaj mikrogramov na liter vode, kar naj bi pomenilo, da je bilo nekje vse v mejah normale. Vendar stroncija, kadmija in barija v nobenem primeru tudi v manjših količinah ni v zraku, razen če niso bili tja prineseni. Kljub tej »normalnosti« pa je bilo v vzorcu 150 mikrogramov snovi na liter vode in gospa, ki je delala analizo, ni povedala, katere ostale snovi so v vodi, tako da je ta analiza nepopolna. Gospa je delovala prestrašeno, možno je, da so nanjo njeni nadrejeni »pritisnili« in da nam ni dala pravih podatkov. Žledno vodo bi zato morali dati ponovno na analizo, še bolj podrobno, a denarja za to nimamo.

Javne ustanove, kot sta Zavod za zdravstveno varstvo in ARSO, bi morale že rutinsko delati te analize, tudi na nanodelce, in izsledke redno posredovati javnosti. A tega ne delajo. Za koga torej delajo, če ne za državljane, ki jih plačujemo? Zato zame slovenski javni zavodi niso verodostojni. Pravilne izsledke žledne vode bi zato dobili šele v neodvisnem laboratoriju v tujini. Podrobna kemična analiza, v tujini seveda, bi verjetno stala več sto evrov.

Kaj naj bi bilo v žledni vodi, glede na izsledke podobnih analiz po svetu?
Lahko le ugibamo. V svetu so zasledili, da taka voda vsebuje denimo žveplovo kislino, ker prašijo z žveplovim dioksidom. V oblake črpajo morje; najprej ga posujejo z apnenim prahom, da voda bolj izhlapeva, nato to zavrtinčijo in potegnejo morje v oblake. V tej vodi je zato bilo lahko tudi veliko soli. V svetu so zasledili, da je v taki deževnici, ki povzroča žled, bakterija Pseudomonas syringae pv. actinidiae – bakterijski ožig aktinidije. Gre za posebno bakterijo, ki izvira iz Japonske, razširjena pa je že po vsej Evropi. Pri nas se je pojavila pred dvema letoma. Kako je prišla k nam? Povzroča, da se ledeni kristalčki tvorijo že pri plus eni ali dveh stopinjah Celzija in se ugnezdijo, prodirajo v les in nato pospešujejo lomljenje dreves. Prepričan sem, da so jo nad našim ozemljem spuščali tudi med žledno katastrofo, sicer ta ne bi bila tako obsežna in katastrofalna. Na spletu si lahko ogledate video, kako hitro voda zamrzne, če je v njej ta bakterija, saj pospešuje izdelavo kristalčkov.

Ob dnevu Zemlje 22. aprila je bil v Postojni potres 5. stopnje po Merkalijevi lestvici. Naključje?
Ne, preveč naključij naenkrat. Središče je bilo natančno na enem od strelišč slovenske vojske na vojnem vadišču Poček-Bač, v bližini vasi Jurišče, kamor je točno na taisti dan spet slučajno prišlo osemsto ameriških vojakov. Pred potresom aprila smo videli od Postojne do Pivke in nazaj kolone tujih vojaških vozil z oznako ND Nizozemska. Videli smo celo vojaška vozila brez kakršnih koli tablic. Pred potresom sem na lastne oči videl peljati vojaško cisterno s prikolico z nizozemsko registracijo, na kateri je z velikimi črkami pisalo Extremely Flammable – Zelo vnetljivo. To isto cisterno s prikolico so videli tudi vaščani, ko je peljala na vadišče Bač. Po potresu pa s tega vadišča nazaj v Postojno.

V svojem življenju sem doživel že kar nekaj potresov, tudi v Ameriki v Kaliforniji – v Los Angelesu in Malibuju, kjer sem več mesecev prebival. Noben naravni potres se ne začne z eksplozijo, vsi umetno povzročeni potresi pa seveda da. Raziskoval sem o tem na spletu in našel sled umetnih potresov: Sonic Boom Earthquake. To potrjuje mojo trditev, da je bil tudi potres v Postojni povzročen umetno.

Ameriška vojska ima na vojnem vadišču Poček-Bač že več mesecev vojaške vaje. Začeli so z žledom, nadaljevali s poplavami, nato s potresom/potresi. Vaja naj bi se končala sredi junija. Kaj sledi, boste vprašali. Po potresu v bližini Postojne je mednarodna bančna mafija dobila koordinate geopatskih prelomnic Ljubljane, kjer bo sledil eden od naslednjih umetno povzročenih potresov. Ti bodo sledili tudi na področjih nekdanje Jugoslavije. Vedeti moramo: mednarodni bančni mafiji in njihovim slugam je pomemben en sam cilj: porušiti, uničiti in poceni pokupiti.

Govori se, da je dala država v najem vadišče Poček-Bač Američanom, ki naj bi tam zgradili svojo bazo. Na naši občini uradno ne vedo nič, mi je pa sumljivo, da občina išče nov vodni vir, ker je obstoječi vodni vir blizu vadišča. Ironija pa je, da je Poček na vodovarstvenem območju in območju Natura 2000. In na istem območju je vojaško vadišče, ki je veliko kar okoli 1500 hektarjev gozdov, travnikov in polj. S cele Evrope v to zaščiteno območje vozijo tudi oporečno razstrelivo in ga razstreljujejo, preizkušajo razne kemikalije in drugo. Vsi ti strupi pa končajo v pitni vodi, ki jo pijemo, in povzročajo zdravstvene težave ljudem, ki živijo na teh področjih.

Tatjana Svete   

Preverimo pitno vodo
Ker je naše telo sestavljeno iz treh četrtin vode, je kakovost vode, ki jo vnašamo v telo, izjemno pomembna. Kakšno vodo pijemo, lahko preverimo tudi sami. Katere instrumente potrebujemo in kaj izsledki potem pomenijo, nam je pojasnil Stoyan Svet, ki sam preverja kakovost pitne vode iz mestnega vodovoda Postojna, kjer živi že več kot deset let.
»Nekaj deset kilometrov stran v Italiji je vojaška baza Aviano. Iz nje vsak dan vzletajo vojaška letala in nas namerno zaprašujejo z zdravju škodljivimi in nevarnimi kemičnimi sledmi. Pa tudi civilna letala, seveda, nas kemično zaprašujejo. Ker gredo ti strupi tudi v vodo, ki jo pijemo, redno preverjam, kaj kažejo analize vode.«

TRDOTA VODE
Najprej izmerimo, kako trda je voda. Potrebujemo merilec trdote vode. Uporabili bomo takega, kot ga uporabljajo tudi vodovodni delavci. Na spletu smo zasledili tak instrument EC/TDS meter AD-31 (ali AD-32), ki meri količine raztopljenih delcev v ppm vode; stane okoli 36 evrov.
V času naše analize je bilo denimo v postojnski pitni vodi 183 ppm delcev, kar pomeni trdo vodo. »Ta podatek je logičen za kraško področje. Vendar pa je postojnski vodovod površinski, saj vodo za pitje črpajo iz potoka. Toliko trdih delcev v površinski vodi pa pomeni, da so v njej prisotne ob kalcijevem karbonatu tudi razne kovine, kot so baker, cink, aluminij … pa gnojila, nitriti, nitrati, s katerimi zalivajo kmetje travnike, razni pesticidi, fungicidi, herbicidi, plesni, virusi, bakterije in zajedalci. Trda voda povzroča, da se kosti kalcificirajo, kalcij na kosteh ne prepušča hrane kostem, zato povzroča osteoporozo. Odvečni kalcij se nabira tudi v ožilju, jetrih … Sam zato pijem le filtrirano vodo, ki je mehka kot deževnica,« razlaga Stoyan.

ELEKTROLIZA VODE
Elektroliza vode razkrije, kaj je v vodi. Napravo za elektrolizo vode dobite v trgovinah z elektronskimi aparati. Ima dve kovinski paličici, ena je železna, druga aluminijasta.
Če naredimo elektrolizo deževnice ali filtrirane vode, se voda ne spremeni, ne obarva, kozarec se niti ne segreje. Če pa so v vodi težke in lahke kovine, nitriti, nitrati, fekalije, bakterije, virusi in drugo, začne voda zelo hitro spreminjati barvo in celo zavre. Ko spustimo v vodo elektriko, pride med molekulami do trenja, začno se razvijati kemične reakcije, ker se spojine začno razdruževati, združevati, nastajajo nove spojine.
Naš poskus lahko vidite tudi na sliki. V dva kozarca smo v postojnskem hotelu natočili pitno vodo iz postojnskega vodovoda. Napravo smo potem vključili na električno omrežje na 220 voltov in dali elektrodi v kozarec z vodo. Počakali smo pet minut. Voda je pred nami hitro spreminjala barvo, na koncu se je obarvala svetlo rjavkasto, po njej so plavale bakterije, ki se na površini nabirajo kot smetana.
Ta poskus delajo tudi vodovodarji, da merijo nečistočo vode, saj se hitro pokaže, kaj je v njej. Če postane rumenkasto zelena, so v njej prisotne fekalije. Te pridejo v pitno vodo, ker kmetje gnojijo travnike. Če se delajo na vrhu mehurčki, kot tudi v našem primeru, so v vodi bakterije. Nastane nekakšna smetana, ki se potem usede na dno. V tej »smetani« so razni dodatki, med njimi nitriti, nitrati, pesticidi, fungicidi, gnojnica …
»A veliko ljudi ob izsledkih analize zamahne z vodo, češ, če smo do zdaj pili to vodo in smo preživeli, jo bomo pa še naprej. A to ni prava smer razmišljanja, kajti tudi voda je postala ena od orožij za uničevanje zdravja ljudi. Ne pozabimo, svetovni finančni oligarhi imajo v načrtu zmanjšanje svetovne populacije s sedmih milijard na pol milijarde ljudi,« zaključuje Stoyan.

Tatjana Svete  

POMAGAJTE RAZISKATI
Civilna iniciativa Modro nebo naproša za prostovoljne prispevke za nadaljnje raziskave/analize žleda. Denar nakažite na račun ARA založbe: 02083-0011412222 (kot namen plačila vpišite: ZA CIMN).

TUDI NOVOZELANDCI UŽIVAJO ALUMINIJ
Tudi drugje po svetu pršijo kemične snovi. Tako so denimo Novozelandci analizirali deževnico 28. aprila in 8. maja letos. In po zadnji analizi se kar niso mogli načuditi, saj je bil pri drugi, majski analizi delež aluminijevih delcev skoraj petkrat višji kot v prvi, aprilski analizi. Prav tako je bil skoraj dvainpolkrat povišan delež barija in kar petkrat stroncija. Več na: goo.gl/X5hDFQ. Kako je prišel aluminij v ozračje, saj ga tam naravno ni? To je tako, kot če bi v zraku zaznali zlato. Še več informacij o geoinženiringu dobite na Facebook strani Civilna iniciativa Modro nebo.

KEMTRAILI UNIČUJEJO OPRAŠEVALKE
V kemičnih sledeh, ki jih spuščajo vojaška in civilna letala, naj bi bili tudi pesticidi, ki uničujejo mrčes. »Vsi se boste spomnili, koliko mrčesa je bilo nekoč, danes pa ga je še izredno malo. Vsako leto ga je manj. Opazil sem tudi, da so lani lastovke poletele na jug že prvega avgusta, približno dva meseca prej kot običajno, ker jim je tu zmanjkalo hrane. Jedo namreč komarje, muhe in drug mrčes, tega pa je pri nas vedno manj. S kemtraili intenzivno zaprašujejo prav Vipavsko dolino in Primorsko tudi zato, da uničujejo žuželke, ki oprašujejo sadno drevje in druge rastline. Opazujem, da sadna drevesa zdaj zelo slabo obrodijo. Naključje?« se sprašuje Stoyan Svet.