“Predlagamo, da naj bi bila vsaka država naprošena, da naredi popis vseh svojih virov in potreb – kaj sama proizvaja in kaj mora uvažati. Nato naj bi bila vsaka država naprošena, da v skupni sklad prispeva to, kar ima – glede na potrebe – viška in na ta naèin ustvari velikanski mednarodni vir, iz katerega bodo lahko èrpali vsi.

Naravno je, da bi velike razvite države prispevale veèjo kolièino, toda vsi bi donirali višek, ki ga ne potrebujejo.” (Mojster –, prek Benjamina Crema: Osnutek za medsebojno delitev, Share International, december 2013)

Dovolj dobrin, a veliko pomanjkanje

V zaèetku 21. stoletja smo prišli do toèke, ko ekonomski sistem, ki ga je èloveštvo zasnovalo v preteklih stoletjih, ni samo neuèinkovit, temveè tudi škodljiv - tako do ljudi kot do okolja. Ekonomski vzorci, ki temeljijo na neprestani rasti proizvodnje, povsem neusklajeni potrošnji, komercializaciji vseh družbenih podroèij ter kaotiènem denarnem sistemu, unièujejo družbene in naravne sisteme.

Ta hip je na svetu približno 870 milijonov ljudi, ki trpijo za lakoto (kar je veè kot je skupno število prebivalcev EU in ZDA), hkrati pa konèa v smeteh kar polovica vse proizvedene hrane na svetu oziroma kar 2 milijardi ton. To sta le dve najbolj izpostavljeni številki, iz katerih je jasno razvidno, da danes v svetu ne potrebujemo še veèje proizvodnje oziroma gospodarske rasti, temveè praviènejšo in uèinkovitejšo porazdelitev globalnih dobrin.

Globalni trgi nedvomno ne predstavljajo sistema, ki bi omogoèal, da bi vsi ljudje na planetu imeli dostop do temeljnih dobrin, kot so voda, hrana, zdravila, primerna bivališèa ter dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva. Pomanjkanje teh dobrin je temeljni vzrok za vse številènejše konflikte v razliènih koncih sveta, ki se kadarkoli lahko razrastejo v vojne širših razsežnosti z nepredvidljivimi posledicami.

Globalna delitev dobrin

Èeprav so svetovni problemi veliki, pa zanje ne potrebujemo zapletenih rešitev. Vzpostaviti globalni sklad, v katerega se bodo stekali viški dobrin in iz katerega bodo države lahko èrpale dobrine, ki jim jih primanjkuje, je naloga, ki je v današnjih èasih izjemnih komunikacijskih in transportnih sredstev relativno enostavno izvedljiva.

Ta sistem bi povsem odpravil stalno potrebo po mednarodni pomoèi, današnje humanitarne organizacije pa bi se lahko uèinkovito vkljuèile v sistem globalne delitve, saj imajo izjemno uèinkovite mreže za dostavo dobrin v najodroènejše kraje sveta.

Vpliv takšnega sklada globalnih dobrin bi bil izjemno blagodejen na mednarodne odnose, saj bi države šele na takšen naèin zares sodelovale med seboj. V današnji ekonomski tekmi vseh z vsemi, so mednarodni odnosi bolj podobni vojni kot pa miru.

Globalni sklad, ki bi omogoèal uèinkovit sistem delitve dobrin med državami, bi pomenil resnièno velik korak za èloveštvo - resnièno bi zaživeli v svetu solidarnosti, sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in miru. Dobesedno v - novi zori èloveštva.

Rok Kralj
Vir: http://za-misli.si