Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskonne vrstice, e eli lanek gledati v obiajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Revscina-Obilje-Svet-Druzba-Delitev
Revšèina sredi obilja
petek, 4. julij 2014 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Živimo v zelo nenavadnem svetu. Naši domovi, garaže, kleti in podstrešja so polni vseh mogoèih stvari: oblaèil, orodij, igraè, raznih hišnih pripomoèkov, knjig, kaset, športnih rekvizitov, okrasnih predmetov in še in še bi lahko naštevali. Številni posamezniki in družine imajo prazna stanovanja, garaže, hiše, delavnice; opušèene vrtove, sadovnjake; nekateri le redko uporabljajo svoje avtomobile; marsikdo zavrže hrano, ki mu propade v shrambi.
Tudi kot celotna družba imamo veliko stvari: prazne tovarne in druge prostore, neizkorišèena polja in druge površine; poleg tega pa je v družbi nakopièenega ogromno znanja, spretnosti, inovativnega potenciala, ne da bi jih znali zares izkoristiti. A vendarle nas vse bolj pritiska revšèina.
Imamo veliko, veè kot kdajkoli prej v zgodovini, a smo vse bolj revni. Zakaj? Ker smo vse dobrine, ki so nam na voljo (materialne in nematerialne), prepustili tako imenovanim tržnim zakonitostim oziroma denarnim odnosom in ker vse, kar potrebujemo, želimo imeti v lasti. Kriza, ki je prvenstveno finanène narave, nas je zato povsem ohromila; ker nimamo dovolj denarja, dobrine ne morejo krožiti. Zato smo revni sredi obilja.
A èetudi imamo denar za nakupe, dobrine želimo imeti v lasti, zato so brezštevilne stvari po nepotrebnem “ujete” v naših domovih, skladišèih, za ograjami in še kje. Namesto, da bi koristile drugim, se na njih nabira prah ali pa propadajo. Ujeli smo se v zanko potrošniškega individualizma, lastništva in denarne ekonomije, pri katerih so stvari dostopne samo še s pomoèjo denarja. Je to res edini mogoèi ekonomski model? Celo znotraj družin ima danes vsakdo “svoje” dobrine.
Nobenega posebnega razloga ni, da je ekonomski sistem takšen, kot je. Takšen sistem smo sami ustvarili in sami ga tudi lahko spremenimo. Na dobrine moramo zaèeti gledati, kot na nekaj, kar zadovoljuje naše potrebe. Moramo res imeti doma vrtalni stroj, ki ga uporabljamo enkrat letno ali še redkeje? Veliko dobrin lahko delimo z drugimi; danes obstaja cela vrsta naèinov, kako z drugimi deliti dobrine.
Lep primer je sistem delitve koles v Ljubljani Bicikelj. Po letu in pol delovanja (po eno leto starih podatkih) je k sistemu Bicikelj pristopilo “40.000 uporabnikov, ki so v tem obdobju opravili veè kot milijon voženj. V povpreèju je tako vsako od 300 koles v sistemu izposojeno vsaj po šestkrat na dan” (Bicikelj). S samo 300 kolesi je 40.000 uporabnikov opravilo veè kot milijon voženj. Podobno pri sistemu delitve avtomobilov en avto nadomesti 15 avtomobilov v individualni lasti, hkrati pa se bistveno zmanjšajo stroški za posameznega uporabnika (Veè na: The Bright Future of Car Sharing).
Nauèiti se bomo morali, da dobrine niso namenjene temu, da jih imamo v lasti, temveè njihovi uporabi. Saj to ne pomeni, da nièesar ne smemo imeti v lasti, temveè da tisto, kar lahko, delimo z drugimi. Le tako bomo zaživeli v blaginji in hkrati ohranili naš planet. Saj to želimo, mar ne!
Rok Kralj
http://za-misli.si
Komentarji (1)
www.pozitivke.net
