NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 17-okt
  • Festival novomedijske kulture Speculum Artium 2019

  • petek 18-okt
  • Izmenjevalnica #76 v Humanitarnem centru

  • sobota 19-okt
  • Čokoljana 2019
  • Srečanje z Bracom v Kopru

  • nedelja 20-okt
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 21-okt
  • Prof. dr. Svetlana Slapšak: Antični potopisi, turizem, spominki

  • torek 22-okt
  • Katja Simić:Prehranske navade

  • sreda 23-okt
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini
  • Srčna ustvarjalnica

  • četrtek 24-okt
  • Stripovska štafeta

  • petek 25-okt
  • Poezija Gregorja Strniše in Mile Kačič

  • sobota 26-okt
  • Plesna animacija z Društvom Vrtnica

  • nedelja 27-okt
  • 22. pohod po sledeh Soške fronte

  • ponedeljek 28-okt
  • Zmagovita ustvarjalnica

  • torek 29-okt
  • Delavnice Podobe mesta

  • sreda 30-okt
  • Čarovniško vilinska ustvarjalnica

  • četrtek 31-okt
  • Jesenski strašni B.O. FEjST

  • petek 01-nov
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 02-nov
  • Izmenjevalnica #42 v Tresorju

  • nedelja 03-nov
  • Novembrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 04-nov
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Velikonočni otok

  • torek 05-nov
  • Program alkalizacije-razkisanja v Termah Kulaši
  • Ustvarjamo iz nogavic - grelčki za roke in unikatna peresnica za v šolo

  • sreda 06-nov
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 07-nov
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 08-nov
  • S pravljico okoli sveta

  • sobota 09-nov
  • Ljubljanska vinska pot - Martinovanje v Ljubljani

  • nedelja 10-nov
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 11-nov
  • Okusi Radol'ce

  • torek 12-nov
  • Zgodovina na krožniku: koruza

  • sreda 13-nov
  • Maribere: Idiot

  • četrtek 14-nov
  • Živa 2019, festival plesne ustvarjalnosti mladih

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Svoboda, a v okviru pravičnosti in zakonitosti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 17. junij 2006 @ 06:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Rok Kralj

    Danes je veliko govora o vpletanju politike v gospodarstvo (ali na splošno v ekonomijo) in o tem, kako bi morala biti ekonomska sfera ločena od vpliva države (torej predvsem od politike), kar je predvsem ideja tako imenovane neo-liberalne smeri razmišljanja (bolje rečeno ideologije).

    Ali je področje ekonomije lahko nekaj ločenega, nekaj kar deluje zase, izven družbe kot celote? Temeljno vprašanje, ki se nam zastavlja je še širše: ali so posamezna družbena področja – politika, ekonomija, zdravstvo, izobraževanje, socialno varstvo, znanost, kultura itd. – samostojni, ločeni ali integralni deli celote, ki jo s skupnim imenom imenujemo človeška družba? Pri našem razmišljanju ostanimo pri odnosu med politiko in ekonomijo, čeprav moramo imeti v mislih tudi druga družbena področja.

    Beri dalje (840 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nasilje nad starejšimi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 16. junij 2006 @ 06:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Darko

    Nasilje nad starejšimi osebami je zagotovo resen problem tudi v Sloveniji, čeprav statistični podatki morda ne kažejo tako. Razlog je v dejstvu, da je dosti nasilja prikritega in storjenega v ožjem družinskem krogu, zato tudi ni ustreznih prijav na policijo, tožilstvo, socialno varstvo in druge državne organe. Prijavljeni so predvsem napadi na starejše na ulicah in javnih krajih, ko gre za rope (kraja torbic in denarnic), ali za hujša nasilna kazniva dejanja, sicer pa podatki o tem ne pridejo v javnost.

    Beri dalje (60 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Stimulativno-kaznovalne cene Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 14. junij 2006 @ 06:15 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Rok Kralj

    Države imajo veliko možnosti vplivati na današnjo pretirano porabništvo prebivalstva, ki uničuje družbene odnose in okolje. Predvsem pri porabi energetskih virov bi države lahko vplivale na porabo svojega prebivalstva. Država bi lahko določila največjo količino (kvoto), ki jo lahko porabi vsak prebivalec – v skladu s principom pravične delitve dobrin in trajnostno naravnanostjo celotne družbe – temu ustrezno pa bi tudi oblikovali cene. Dokler bi prebivalec (koliko lahko porabi gospodinjstvo, bi bilo odvisno od števila njenih članov) porabljal količino, ki je manjša od določene kvote (npr. bencina, elektrike, kurilnega olja), bi imel zagotovljeno določeno (stimulativno) ceno.

    Beri dalje (125 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nesebična pomoč Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 14. junij 2006 @ 06:10 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Moira

    Veliko »papirjev« s takšnimi in drugačnimi razmišljanji je na straneh Gibanja za pravičnost in razvoj že popisanih, a uglašeni na eno noto- pomagati. Spomnim se svojega otroka, kako srečen je bil, ko sem ga zato, ker mi je pomagal pri gospodinjskem opravilu, nagradila s poljubčkom in mu rekla, kako je priden. Ali je to prav? Seveda je prav! Kakšno vprašanje?? Pa vendar…

    Danes razmišljam o svojih korakih vzgoje. Vem, da sva se trudila vzgajati po svojem občutku in otrok raste v fantka, ki nosi vse lastnosti zadovoljnega otroka, ki je pripravljen pomagati in že zdaj ve, da ne sme zato pričakovati ničesar. Zakaj? Ker sva ga naučila dojeti.

    Beri dalje (287 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Ljudska samopomoč Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 13. junij 2006 @ 06:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Gaja Lašič

    LJUDSKA SAMOPOMOČ v obliki lokalne izmenjave dobrin in storitev
    Učenje in kreativno sodelovanje v družbeno-socialni mreži/lokalnem združenju civilne samopomoči

    V današnjem prispevku vam želim približati idejo o medsebojni, lokalni, izmenjavi blaga in storitev. Opisati želim, kaj je to lokalna / civilna /družbena / socialna samopomoč / trgovina / menjava. Z izrazoslovjem in poimenovanji se ne želim vezati na noben, v svetu že obstoječ, sistem ali njegovo valuto. V nadaljevanju bom za sistem uporabljala izraz lokalna menjava ali skrajšano L-menjava, za lokalno valuto pa L-točke.

    Beri dalje (718 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Sklepi konference "Družbena odgovornost in izzivi časa 2006" Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 12. junij 2006 @ 06:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaV torek, 6. junija 2006 se je z razpravo k prispevkom celotnega dneva zaključila 1. konferenca z naslovom »Družbena odgovornost in izzivi časa 2006«. Na njej je sodelovalo dvanajst slovenskih in en tuj predavatelj , ki so družbeno odgovornost predstavili iz različnih vidikov: vladnega, etičnega, podjetniškega, medijskega, izobraževalnega in raziskovalnega. V imenu predsednika RS dr. Janeza Drnovška je udeležence pozdravila Magdalena Tovornik, višja svetnica predsednika Republike Slovenije za politične zadeve, v imenu Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru pa njen dekan, dr. Rasto Ovin.

    Beri dalje (823 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Muslimanskih žensk ne moti tančica... Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 11. junij 2006 @ 11:27 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * sociala...rade pa bi volile po lastni presoji

    Muslimanske ženske si želijo več politične moči, je pokazala raziskava inštituta Gallup, ki je med drugim vključevala tudi osebne pogovore z 8000 muslimankami iz različnih držav. Kar 97 odstotkov Libanonk ter 95 odstotkov Egipčank in Maročank je menilo, da bi morale ženske samostojno odločati o tem, koga bodo volile. Tako je sicer menilo le 68 odstotkov žensk iz Pakistana, vendar pa je to po svoje za tamkajšnje razmere kar veliko.

    Beri dalje (114 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 06.14.06 @ 08:54 z Drago 
    | More

    Demokratični proces Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 5. junij 2006 @ 18:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Marko Pogačnik

    Človeštvo se kljub priseganju na demokratična načela vedno znova zapleta v nevarna nasprotja in posledično v vojne. Morda pa je pojem demokracije potrebno ponovno občutiti in premisliti? Kaj pa če smo pojem demokracije začeli uporabljati v nasprotju z njegovim izvirnim pomenom?

    Zdi se, da pojem demokracije razumemo kot svobodo, da se lahko zavzemamo in bojujemo za resnico, ki je drugačna od tiste za katero se prizadevajo drugi. Pride do tekmovanja v katerem zmaga tisti, kateremu je naklonjena večina ljudstva. Ker si večinsko naklonjenost ljudstva vsaka od nastopajočih strank želi, kaj hitro pride do prikrojevanja in manipuliranja z dejstvi, znajdemo se v mrežah odtujenosti.

    Beri dalje (206 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Denar – starega sveta vladar Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 5. junij 2006 @ 05:10 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    ''Iskreno verjamem, da so bančne institucije dosti bolj nevarne in grozeče življenju na Zemlji kot številne dobro oborožene armade'' … Kaj mislite, kdo je avtor te izjave? Kakšen socialistični voditelj? Pa ste v zmoti, saj so to besede Thomasa Jeffersona, enega od ustanoviteljev ZDA in sodobne družbe.

    Ali ste se kdaj vprašali, od kod pravzaprav izvira prosti čas? Zakaj je skupna masa dela in denarja razporejena med ljudi na Zemlji tako, da imajo eni vsega v izobilju, drugi pa z šestnajst urnim garanjem komaj pridelajo hrano zase? Zakaj si lahko eni privoščijo najboljše šolstvo in zdravstvo, drugi pa začnejo delati že pri sedmih letih ter umirajo zgarani pri štiridesetih?

    Korenina tega problema seže zelo daleč. Zelo jasno vidna je postala v času iskalcev zlata, v katerem so eni cele dneve mukotrpno kopali rudnino, drugi pa s skladiščenjem in posojanjem denarja (zlata) živeli bajno na račun tujega dela. Takrat je sistem posojanja dosegel nesluten zagon. V zelo kratkem času je sistem izkoriščanja preko obresti dosegel celi svet.

    Beri dalje (373 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Predlog Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 5. junij 2006 @ 05:06 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Marina Butala

    Spremenimo vojašnice v cvetoča polja - za bodočnost naših otrok.

    Včasih so pri nas fantje vsaj v vojsko morali hoditi, da so odrasli. Zdaj na žalost niti tega nimajo. Kje naj odrastejo, če v današnjem očetu zelo pogosto nimajo moškega, po katerem bi se lahko zgledovali, da bi zrasli v pozitivno naravnane ljudi, ki gledajo na bodočnost kot na nekaj, na kar sami lahko vplivajo s svojim trudom? Mnogo očetov je dandanes razočaranih nad družbo v kateri živijo. Preveč od drugih pričakujejo in ne pomislijo na to, da bi pravzaprav sami morali nekaj za to storiti, kar želijo. Pravijo, da se vzgaja z vzgledom. Česa se torej lahko njihovi potomci moškega spola od njih naučijo? Posnemanja negativne očetove naravnanosti in temnega gledanja na bodočnost?

    Ali ne bi bilo torej smiselno vpeljati novo zvrst organizacije, ki bi odigrala neke vrste vlogo vojske, toda v drugačne namene, miroljubne in bolj pozitivne? Zato da bi fantje (in tudi dekleta, ločeno seveda), ki bi se tega udeležili, postali bolj odrasli in bolj odgovorni ljudje, predvsem pa bolj zreli. Obenem pa bolj pozitivno naravnani in ustvarjalni. Predvsem zase, posledično pa tudi za druge.

    Beri dalje (823 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nasilje nad otroci s strani države Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 3. junij 2006 @ 22:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaSeznanjamo javnost, da dejansko stanje otrokovih pravic v Sloveniji odstopa od uradno predstavljene in da izvajajo psihično nasilje nad otroci prav ustanove, ki bi se morale zavzemati zanje: Centri za socialno delo, sodišča, sodni izvedenci …

    Vsak drugi zakon se razveže. Trenutno živi v Sloveniji že 54.000 otrok v enostarševskih družinah.
    Od tega samo 2% pri očetih.
    15.000 otrok ne prejema nobene preživnine.

    Beri dalje (131 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Info točka v Zagorju Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 3. junij 2006 @ 10:10 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Sašo

    Tako, pa je občni zbor za nami. Sodeloval sem na delavnici o socialni pravičnosti in ker je bilo kar nekaj govora o info točkah Gibanja za pravičnost in razvoj (GPR), sem se odločil, da podam osebno mnenje, oz. kako jaz vidim delovanje in namen info točke.

    Mislim, da sem do sedaj edini, ki imam vzpostavljeno info točko Gibanja in v tem času se je včlanilo že kar nekaj ljudi, ki pač nimajo možnosti včlanitve preko spleta. To je tudi eden od namenov info točke in po mojem mišlenju ne edini. Ko sem sprejel ponudbo g. Drnovška za vzpostavitev info točke, sem jo sprejel z neko odgovornostjo, z namenom, da tudi aktivno sodelujem in udejanjam načela Gibanja. Mnenja sem, da lahko veliko naredimo na lokalnem nivoju in s tem pripomoremo tudi k razvoju celotne države. Info točke naj bi bile razporejene po regijah, kjer bi lahko potekale različne aktivnosti, oz. kjer bi se lahko ljudje zatekli po nasvet, pomoč, informacije...

    Beri dalje (238 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Socialna pravičnost - kratek pogled na bližnjo preteklost, kako naprej? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 3. junij 2006 @ 10:10 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Ranko Štingl

    Socialna pravičnost je pojem, ki se uresničuje v večji ali manjši meri, ni relativna kategorija, ta ali obstaja ali je ni. Seveda z vidika tistega, ki dela korekcije v smeri vzpostavljanja le te, je razmišljanje, da je dal dovolj in tisti, ki je prejemnik misli, da je te premalo. Ampak kaj je dejstvo? To, da je uresničevanje socialne pravičnosti odvisno od ogromnega števila dejavnikov, ki vplivajo v družbi.

    Beri dalje (808 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Potrošniška miselnost in komercializacije družbe Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 30. maj 2006 @ 06:05 CEST
    Uporabnik: nian

    * socialaPiše: Rok Kralj

    Potrošniška miselnost

    Potrošniška miselnost temelji na predpostavki, da je človeško željo mogoče zadovoljiti z materialnimi dobrinami (zunanjimi objekti), predvsem v obliki trgovskega blaga. Potrošniško miselnost »ustvarja« mogočen ekonomsko-potrošniški sistem, ki ga sestavljajo proizvodna podjetja, trgovine, reklamne agencije, mediji, (nekatere) izobraževalne ustanove in druge institucije. Ta sistem načrtno spodbuja človekove želje in spodkopava univerzalne človekove vrednote in vrline kot so solidarnost, sočutje, spoštovanje in razumevanje drugega, medsebojna delitev itd.

    Beri dalje (1.154 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Podobe Primorske izseljenske družine Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 21. maj 2006 @ 05:00 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Slikarka in pesnica TEA BREŠČAK se je rodila v zaselku Kozjapara v Dobravljah na Vipavskem 9.10.1895, umrla je 12. 02. 1971 v Milanu, pokopana pa je pri Sv. Petru v Dobravljah. Tea je bila peta hčerka v družini štirinajstih bratov in sestrá.

    Slikarka in pesnica Tea je obiskovala osnovno šolo v Sv. Križu. Šolanje je nadaljevala od 1912. leta v nemškem zavodu pri Gospe Sveti na Koroškem, v Trstu je nadaljevala trgovsko šolo in nato je kot uradnica službovala v Trstu. Od leta 1919, po poroki z zdravnikom Emanuelom Abbatistta, je bivala dve leti v Padovi, šest let v Portoguaru, nato v Milanu od leta 1928 do smrti.

    Že v mladih letih je prevzela skrb za družino številnih bratov in sestrá ter nečaka. Z možem Emanuelom, dobrodušnim človekom je k sebi leta 1921 priklicala sestro Ivo in brata Mirka, leta 1929 pa tudi sestro Tonco, brata Roberta in nečaka Franca Jerkiča, sina pokojne sestre Francke, ki je umrla takoj po njegovem rojstvu. Brat Robert in nečak Franc sta diplomirala kot zdravnika na milanski univerzi.

    Beri dalje (3.714 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 05.28.06 @ 18:16 z Tatjana Malec 
    | More

    Očitek netransparentnosti new age-a? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 26. april 2006 @ 05:12 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Zakaj se morali in etiki v času postmoderne očita netransparentnost new age-a?

    Čas v katerem živimo, je v družboslovju (zlasti sociologiji), poimenovan kot postmoderna doba, doba preseganja nečesa, doba poseganja »onkraj«. Seveda vsi teoretiki ne zagovarjajo postmoderne kot »preseganja«, kot neko entiteto, ki je po kvaliteti takšna, da se lahko od prejšnji dob prikaže kot različna. Lyotard (Konec velikih zgodb), *censored*uyama (Konec zgodovine) izkazujejo kritično naravnanost do »družb blaginje«, ki se v besedilih Becka odrazijo kot družbe tveganja.

    Vsekakor lahko danes tudi Zahod, ki je v preteklem procesu globalizacije veljal za dobitnika »zero sum game«, torej igre z ničelno vsoto, kjer so konstantno izgubljali »manj razviti« (teoretiki dependistas), označimo za polje bumerang efektov, torej plačevanja računov za posledice, ki so bile nenameravane in nepredvidene.

    Beri dalje (1.903 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 04.26.06 @ 19:49 z Miran Zupančič 
    | More

    Človek je krona stvarstva….ha,ha,ha,ha Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 15. april 2006 @ 06:54 CEST
    Uporabnik: Igor Petek

    * socialaČlovek sebe postavlja na prvo mesto in se imenuje »krona stvarstva«. Ostale vrste prebivalcev zemlje se ob tem zagotovo krohotajo in zvijajo od smeha. Zakaj?

    Kot prvo in prvo, so živali na zemlji veliko dlje od človeka. Nadalje, imajo več potomcev kot človek in lahko preživijo atomsko vojno, brez, da sploh zatrepetajo z očmi. Poleg tega nekatere vrste lahko preživijo puberteto v nekaj urah. Mlade podgane so na primer zrele za seks že po nekaj tednih.

    Tudi, ko je v igri življenjska doba, so nekatera bitja v veliki prednosti pred človekom, na primer nekateri raki doživijo starost 500 let, želve do 150 let, človek pa se takoj pohvali, ko tam ena babica doživi 120 let.

    Biologi so naredili lestvico najuspešnejših vrst na zemlji. Kriteriji so bili strogi, ampak fer. V poštev so prišla samo tista živa bitja, ki imajo obraz in še niso izumrla. Faktor so določili na podlagi naslednjih kriterijev: dolžina bivanja na zemlji (v milijonih let), število potomcev letno, doba, ko je bitje spolno zrelo in življenjska doba posamezne vrste.
    Poglejmo rezultate :)

    Beri dalje (220 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.29.03 @ 17:31 z Anonymous 
    | More

    Odziv na TV oddajo Trenja o Mercatorju Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 12. april 2006 @ 05:14 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Sporočilo četrtkove TV oddaje o Mercatorju na Trenjih državljanom je bilo, da se nismo poslovili od lažnih struktur polpreteklosti in da se te vlečejo v sedanjost po skoraj istih akterijih s popolnoma novo ideologijo, ki je totalitarizem in komunizem prelevila v ideologijo nebrzdanega neoliberalizma.

    To ni več samo mali kapitalizem, proti kateremu se je socializem boril s svojo revolucijo in milijoni mrtvih po vsem svetu (kolhozi, kulaki, nacionalizacije, konfiskacije, masovni poboji, itd), temveč red v katerem se na novo razvija močna buržujsko meščanska kasta bogatašev milijarderjev, brez pregrad, brez soočenja z idejami pravičnosti, solidarnosti in etične zavzetosti. To ni smer, ki bi pomagala sooblikovati tržno-socialno družbo enakih možnosti. Razvija se kasta parazitov na plečih prikrajšanih in osiromaših ljudi, ki je imela podporo v oblastnikih, ki so vladali. Dovolimo si, da bodo vladali v slovenski poizvodno-tržni verigi tajkuni, katerih izvor denarja je dvomljiv in sumljiv in ga hočejo oprati v mali državici Sloveniji. Človek in interes državljanov ter zaščita domače reproverige v tem tekmovanju nimajo cene.

    Državljani smo ob osamosvojitvi pričakovali bolj zdravo podlago in smisel za demokratično delovanje. Ljudje živijo na robu eksistenčnega minimuma. Prišlo je do prerazporeditve kapitala, ki so ga prigrabili samovoljni in nenasitni pohlepneži, obremenjeni s komunistično preteklostjo, ki nimajo izdelanih meril demokratičnega delovanja. Pridobili so si politične pristaše, jih izrabili kot orodje ter jih vključili v svoje delovanje, lobiranje in interese.

    Beri dalje (1.002 besed) 17 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 04.20.06 @ 16:15 z Miran Zupančič 
    | More

    Nasilje naše ljubo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 7. april 2006 @ 05:16 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Bern Jurečič iz zadnje številke Karme plus

    Pred dnevi smo v časopisju lahko prebrali novico, da so štirje bul mastifi na ulici sredi Ljubljane močno ogrizli nekega moškega. Ne veliko pred tem je vso pozornost Slovencev pritegnila surovost umora na Dolgem brdu, pri kateri morilec ni samo moril, ampak počel stvari, ki si jih je težko zamisliti in katerih podrobnosti povečini sploh niso prišle v javnost. Že tri leta traja nesmiselna vojna v Iraku, ki je zahtevala trideset tisoč žrtev (če med njimi seveda upoštevamo samo mrtvece, kajti žrtev je v resnici še veliko več). Še dlje traja okrutna vojna v sudanski pokrajini Darfur, kjer ne gre le za nasilje kot takšno, ampak za pravi pravcati genocid, v katerem se je zaradi poželenja po zemlji in njenih bogastvih ena etična (in politična) opcija odločila, da druge na tistem prostoru preprosto ne mara in se je je trdno sklenila znebiti. In to pravzaprav ni nič drugega kot tisto, kar se je dogajalo (in se v manjši meri še vedno dogaja) na severovzhodu Konga. In še veliko, veliko dlje trajajo prizadevanja kar dveh velikih svetovnih religij, v skladu s katerimi naj bi ljudje verovali v njihovega Boga.

    To, da eni pri tem prisegajo na križ, drugi pa na meč, je samo niansa - v obeh primerih gre nedvomno za nasilje. Tako je v odvisnosti od nivoja oziroma širine pogleda vsepovsod okoli nas nasilje počasi postalo naš neizogiben življenjski spremljevalec. Toda ali drugače ne gre? Kajti na drugi strani imamo cele religije, ki uče nekaj čisto drugega, in tisoče posameznikov, ki se upajo postaviti nasilju po robu, pridigati proti njemu ter učiti svet o nenasilnem načinu življenja, da ne omenjamo stotin milijonov tistih, ki so takšni ali drugačni vrsti oziroma obliki nasilja izpostavljeni na cesti, v službi ali v "varnem" objemu domačih štirih sten, in katerih želja je samo, da bi lahko imeli - ljubi mir.

    Beri dalje (2.265 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Spletna razprava o prihodnosti Evrope Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 6. april 2006 @ 06:10 CEST
    Uporabnik: nian

    * sociala

    Evropska komisija je sprožila spletno razpravo v 20 jezikih o prihodnosti Evrope. Ta razprava, v katero se lahko vključijo vsi državljani, je del "Načrta D" Komisije za demokracijo, dialog in debato kot odgovor na poziv Evropskega sveta k obdobju razmisleka po negativnem izidu glasovanja o predlagani ustavni pogodbi v Franciji in na Nizozemskem.

    Beri dalje (122 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Končanje vojne Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 1. april 2006 @ 05:10 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Mojster -, preko Benjamina Crema (marec 2006)

    Ko bo nastopil čas obračuna stroškov, bodo ljudje osramočeni in presenečeni nad razsipnostjo vojne. Vojna se bolj kot katera koli druga človekova dejavnost pohlepno zažre v vire in življenja. V prizadevanju, da bi premagali 'sovražnika', ni prizanešeno ničemur, vse je žrtvovano za zmago. Tako se je človek spuščal v neusmiljen boj s svojim sosedom, ne vedno v samoobrambi. Pogosto je z vojno skušal razširiti svoje ozemlje, nakopičiti bogastvo ali, kar je najbolj ostudno, dobiti sužnje. Da opišejo namen, ki je v ozadju večine vojn, ljudje lahkotno uporabljajo besedno zvezo 'vojni plen'.

    ......Vstopili smo v obdobje, ko se mora človek resno posvetiti končanju vojne. Človek mora razumeti, da ne obstajajo težave ali razmere, ki bi jih bilo potrebno reševati z vojno. Narodi morajo delovati enotno in za vselej končati s to uničujočo dejavnostjo, v kateri so ljudje tako zelo spretni.

    ......Če jim to ne bo uspelo, bodo ogrozili obstoj vrste. Na Zemlji mora zavladati mir, ni druge možnosti: v rokah imajo najsmrtonosnejše orožje vseh časov in če bi ga uporabili v večji vojni, bi uničili planet, ki bi tako za veke ostal brez življenja. Zakaj bi se izpostavljali takšni katastrofi, takšnemu koncu?

    Beri dalje (179 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 04.01.06 @ 11:24 z Miran Zupančič 
    | More

    Če se braniš, si kriv Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 1. april 2006 @ 05:10 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Miha Jensterle

    Nekoč davno, v obdobju terorja 'prekletega komunizma', kot 'Titovo Jugoslavijo' dandanes imenujejo oblastniki in državni neo-zgodovinarji, so 'prekleti humanisti' nesebično pomagali drug drugemu. Mladina je rada delala in je kar drla na delavne akcije graniti ceste, železnice, tovarne. Vse 'plate' hiš, ki so si jih tedaj gradili delavni ljudje, tako intelektualci kot fizični delavci, so bile zgrajene solidarnostno. Prijatelji in sosedje so skupili skupaj. 'Vsi za enega in eden za vse' je bilo moto družbe. In zvečer je bil likof. In 'država' je to veselo dopuščala in podpirala. In 'gradovi' so rasli kot gobe po dežju.

    'Tiranska država' je bila 'osvobodila sužnja'. 'Delo' mu je pustila kot njegovo dobrino in viške vlagala v razvoj, v socialo in v blagostanje ljudstva. Rezultati dela so ostajali lastnina delavcev. Družba je cvetela. In ljudje so si gradili in bili zadovoljni.

    Razen nekaterih. Ki se z dejstvom, da so sočloveku 'enaki', niso sprijaznili.

    Beri dalje (264 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 04.06.06 @ 06:47 z ulec 
    | More

    Kaj in kako beremo na Pozitivkah Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 31. marec 2006 @ 05:10 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    Za objavljanje na Pozitivkah pišemo in pesnimo. Kakšno telo pa imajo ti naši izdelki? So sugestivni, nabiti s čustvi, z modrostjo, s pesniškim zanosom, z začaranostjo, globino, zanimivostjo, ostrino, jezikovno pravilnostjo in jezikovno čistostjo? Kakšen je naš odnos do njih? Ali smo jih sposobni spoštovati, se jim pridružiti, jim prisluhniti in s prišepetavanjem izreči pohvalo ali grajo? Morda z obzirnostjo izreči svojo oceno, mnenje, povedati svoje pripombe in stališče. Jih morda napadamo z vso svojo nevihto, ozkosrčnostjo, neprizanesljivostjo? Vsaki dan se soočimo s tvarinami nove vrste, ki jim namenjamo kulturniško kritiko, naše mnenje, naše občutenje. Kakšno izkustveno doživetje nam dajejo stvari, ki jih na Pozitivkah beremo? Veliko je poezije. Pozitivke bi že lahko izdale antologijo, izbor objavljenih pesmi svojih avtorjev.

    Če človek s povprečno inteligenco odpre spletne strani, je pogosto očaran in se vpraša, odkod avtorji vse to jemljejo. Mnogi prispevki si zaslužijo pohvalo, nekateri prispevki pa si zaslužijo tudi grajo, motijo duševno stanje ali ne sprožijo zadostnega zanimanja, da bi jih prebrali. Takšni prispevki oropajo duha tiste dragocene radosti, da bi ob njih uživali.

    Ali res ob branju prispevkov samo uživamo?

    Beri dalje (357 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 04.05.06 @ 10:46 z ljudmil 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 32

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 6,01 seconds