Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskonène vrstice, èe želiš èlanek gledati v obièajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Pravicnost_Kazen_Mascevanje

Ponovna vzpostavitev praviènosti petek, 30. junij 2006 @ 05:03 CEST Uporabnik: Pozitivke Z Jimom Boyackom in Helen Bowen se je pogovarjala Megan Scherer Ponovna vzpostavitev praviènosti je skupnostno zasnovan sodni proces, ki se, namesto mašèevanja in kaznovanja, osredotoèa na odgovornost in popravo povzroèene škode. Žrtve in storilci kaznivih dejanj se sestanejo na skupni konferenci za medsebojno pomoè. Proces, ki se imenuje ponovna vzpostavitev praviènosti (restorative justice), izvajajo lokalne in vladne skupine v nekaterih državah, kot so na primer ZDA, Kanada, Avstralija in Velika Britanija. Nova Zelandija je leta 2002 postala prva država, ki je zaèela izvajati ta proces in je njegova naèela vkljuèila v kazensko zakonodajo za odrasle. Megan Scherer je intervjuvala dva od ustanoviteljev novozelandske Organizacije za ponovno vzpostavitev praviènosti iz Aucklanda (New Zealand's Restorative Justice Trust): Jima Boyacka in Helen Bowen, ki sodelujeta pri izobraževanju skupin, ki se zanimajo za proces ponovne vzpostavitve praviènosti. Share International: Zakaj mislite, da je Nova Zelandija, v primerjavi z drugimi državami, razmeroma hitro sprejela proces ponovne vzpostavitve praviènosti? Jim Boyack: Nova Zelandija je majhna država, temeljeèa na skupnostih. Pri nas je za promocijo te vrste praviènosti zelo zaslužna maorska skupnost. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je njihovo pritoževanje zaradi brezbrižnosti kazenskega sodnega sistema do vrednot skupnosti pripeljalo do novega, praviènejšega pristopa do mladih storilcev kaznivih dejanj, ki se je prièel leta 1989 in je vkljuèeval skupne družinske konference (family group conferences - FGC). Izkušnje FGC na sodišèu za mladoletne osebe (Youth Court) so pripomogle, da so se konference za ponovno vzpostavitev praviènosti izvajale tudi na za to nalašè namenjenih (ad hoc) sojenjih sredi 90-ih let prejšnjega stoletja. Novozelandska vlada je postopno spoznala ta uporaben dodatek h kazenskemu sistemu, kar je pripeljalo do sprejema zakonodaje, ki vkljuèuje proces ponovne vzpostavitve praviènosti in njegove rezultate. SI: Ali je kadarkoli v preteklosti obstajalo kaj sorodnega sistemu ponovne vzpostavitve praviènosti? Poznate katero od današnjih kultur, ki ima podoben, na skupnosti temeljeè sistem? Helen Bowen: Mnogo prvotnih ljudstev svoje težave že od nekdaj rešuje v okviru družine ali lokalne skupnosti. Nekateri mislijo, da je to znaèilnost prebivalcev tihomorskih otokov ali maorskih družin, sama pa mislim, da gre za naèin reševanja problemov v lokalnih skupnostih na splošno. Èe skupnost sodeluje pri odloèanju, potem dobite nekaj boljšega kot v primeru, ko gre zgolj za odloèanje "eden o enem". JB: Ljudstvo Maorov ima dolgo tradicijo reševanja lastnih problemov znotraj skupine. Pripadniki maorske skupnosti se zberejo v Marai [hiši za sreèevanja] in razpravljajo o zadevah, o katerih se izven te hiše ne bi drznili govoriti. Obstaja pravilo, da vse, kar se dogaja v Mareai, tam tudi ostane, da ne bi zunaj te hiše povzroèalo konfliktov. Proces ponovne vzpostavitve praviènosti na enostaven naèin daje storilcem kaznivih dejanj in žrtvam možnost, da se v varnem in mirnem okolju pogovorijo o zadevah, o katerih drugaèe nikoli ne bi imeli priložnosti spregovoriti. SI: Imeti ob sebi svoje družinske èlane in prijatelje, tako storilèeve kot žrtvine, mora biti koristno? HB: Za žrtve je še posebej pomembno, da storilec kaznivega dejanja pride z drugimi ljudmi. Za njih je zelo zastrašujoèe, èe za storilca kaznivega dejanja mislijo, da gre za izolirano osebo brez družine, za katero v resnici nihèe ne skrbi, zato žrtev lahko domneva, da je kriminalno ravnanje v njegovi naravi. Ko pride storilec na konferenco z drugimi ljudmi, je zanj laže, saj se odgovornost na nek naèin porazdeli še nanje. SI: Kakšno korist ima žrtev, èe je del tega procesa? HB: Informacije. Recimo, da je šlo za vlom: vse, kar se spomnijo, je trenutek, ko se je pripetil vlom; spomnijo se strahu, ki ga spomin obudi in stvari, ki jih pogrešajo. V tem procesu pa spoznajo tudi nekaj o tej osebi: da ima tudi on družino, da je brez zaposlitve. Celotna situacija izgubi mistièno dimenzijo in daje žrtvam možnost, da reèejo: "Upravièeno ne želim, da to storiš še komu drugemu. Pogovarjajmo se o tem, kako bi lahko v prihodnosti prepreèili takšno ravnanje." Dejansko je zelo ohrabrujoèe, da žrtve vstopijo v takšen proces. SI: Kakšne koristi ima storilec? HB: Gre za izjemne koristi. Glede na moje izkušnje, storilci nimajo nikakršne ideje o posledicah svojih dejanj. Nagnjeni so k egoizmu. Èe nimajo ne službe in ne partnerja, je njihovo življenje zelo omejeno. Èe pridejo nekam, kjer imajo možnost razumeti, da njihova dejanja vplivajo na življenje drugega, je to zanje velika stvar in to razumevanje od njih zahteva, da bodo v prihodnosti njihova ravnanja pozitivna. SI: Ali obstajajo dokazi, da se zmanjša stopnja ponovitev kaznivih dejanj na obmoèjih, kjer deluje program za ponovno vzpostavitev praviènosti? HB: Narejena je bila zelo obetajoèa raziskava, ki kaže na to, da mladi storilci kaznivih dejanj, ki so bili izpostavljeni kvalitetnemu in strokovnemu procesu ponovne vzpostavitve praviènosti, storijo manj kaznivih dejanj kot drugi. Ni pa bilo tukaj, na Novi Zelandiji, izvedene nobene obširne raziskave na podroèju kaznovanja odraslih, toda ponekod drugod so v raziskavah prišli do podobnih zakljuèkov, kot pri prej omenjeni raziskavi: zadovoljstvo žrtev s procesom je bilo veliko, nekateri znaki pa kažejo, da se je stopnja ponovitve kriminalnih dejanj zmanjšala in da gredo storilci kaznivih dejanj redkeje v zapor. SI: Kot razumem, na konferencah obstajajo pravila, ki jim morata slediti obe strani. Eno od glavnih pravil je spoštovanje stališè drugega. Kaj pa ostala pravila? HB: Spoštovanje je najpomembnejše pravilo, poleg prepovedi spodbijanja stališè drugega in omejenega èasa nastopanja. Z ljudmi se pogovoriš že pred sooèenjem, zato da so jim pravila že znana vnaprej in da se z njimi tudi strinjajo. Storilec sprejme odgovornost in potem je prizorišèe sooèenja namenjeno žrtvi in njenem pozivu ljudem, naj spregovorijo o grozljivosti zloèina in o posledicah, ki jih žrtev trpi. Èe vsi spoštujejo pravico žrtve do tega, je to koristno za vse. Pravila so za to, da to idejo podprejo. SI: Zdi se, da je pomemben dejavnik svobodna volja, tako žrtve kot storilca, ne glede na to, ali sodelujeta na konferenci? JB: Mladi se obvežejo, da bodo v vsakem primeru prisostvovali skupnim družinskim konferencam, medtem ko pri odraslih takšnega sistema ni, razen èe je žrtev prostovoljno prisotna. Èe žrtev ne pride, potem procesa vzpostavitve praviènosti ni. Nekateri bi lahko temu oporekali, èeš da v neugoden položaj postavlja storilce, ki se kesajo, ponujajo odškodnino in želijo izreèi opravièilo, toda tako sedaj delujejo sodišèa za odrasle storilce kaznivih dejanj. Prav tako tudi na mladinskem sodišèu (starost od 14 do 17 let) veèji poudarek na storilcu kaznivega dejanja pomeni, da ima vidik vzpostavitve praviènosti, ki vkljuèuje tudi žrtev, manjši pomen in zato konference postanejo mini sodišèa za odloèanje o kazni, kar ima prednost pred storilèevim priznanjem za storjeno škodo. SI: Ali konferenca vzpostavitve ponovne praviènosti vpliva na višino izreèene kazni? JB: Zakon o izreku kazni iz leta 2002 sodišèa obvezuje, da morajo upoštevati izid procesa ponovne vzpostavitve praviènosti, predvsem v zadovoljstvo žrtve. Zato ima uspešen proces in njegov izid ugoden vpliv na višino izreèene kazni. To daje obèutek, da so, èe se je storilec nekaj nauèil in èe so potrebe žrtev na nek naèin zadovoljene, nekateri cilji kaznovalne politike že doseženi, kar pomeni, da je nižja kazen upravièeno mogoèa. Kot je že bilo reèeno, resnièno delo je razumevanje, da kar nastane na sreèanju, koristi tako žrtvi kot storilcu. SI: Ali se vam zdi model ponovne vzpostavitve praviènosti uporaben tudi v drugaèni povezavi, na primer, ko gre za meddržavne obtožbe ali spore med vojskujoèimi stranmi? JB: Proces ponovne vzpostavitve praviènosti ima ogromen potencial na številnih podroèjih, ne glede na to ali gre za primere, kjer se eni smatrajo za storilce drugi pa za žrtve ali pa za primere, kjer se obe strani smatrata za žrtvi. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja smo imeli zelo uspešen proces ponovne vzpostavitve praviènosti v Bougainvillu - delu Papue Nove Gvineje, ki se je odcepil, kar je povzroèilo strašno državljansko vojno. Avstralske mirovniške skupine so zelo uspešno uporabile proces ponovne vzpostavitve praviènosti, da bi umirile tamkajšnji neobvladljiv konflikt. Znani poznavalec procesa ponovne vzpostavitve praviènosti dr. Chris Marshall pravi, da je ta proces idealen za ukvarjanje s problemom mednarodnega terorizma. Nekateri pravijo, da je model Mirovne in spravne komisije Južne Afrike (Peace and Reconciliation Commission model of South Africa) proces ponovne vzpostavitve praviènosti. Proces ponovne vzpostavitve praviènosti se lahko zelo uspešno uporablja v šolah, na delovnih mestih in na drugih podroèjih, kjer prihaja do konfliktov med ljudmi in jim omogoèa, da prepoznajo vzroke dogajanja, spoznajo èigava je odgovornost in kaj - v skupini - lahko storita žrtev in storilec, da se kriminalno dejanje ne bi veè ponovilo. SI: Èe obe strani nimata spoštovanje druga do druge, potem v resnici ne moreta razrešiti medsebojnih razlik. JB: To je res. Dr. Derek Wilson, znameniti poznavalec težav na Severnem Irskem je govoril o tem, da strah raste v praznem prostoru in je da je medsebojno zaupanje mogoèe šele takrat, ko ljudje spoznavajo drug drugega. Morajo spoznati drugega, da bi ga lahko spoštovali, mu verjeli in potem reševali medsebojne probleme na naèin, ki ne glede na vrsto konflikta zadovolji obe strani. Primer Zapiski o primeru na novozelandskem sodišèu, na katerega izid je vplival proces ponovne vzpostavitve praviènosti (Restorative Justice process - RJ): Mlajši moški, ki je v preteklosti že delal nasilne prestopke, je bil obtožen "napada z namenom prizadeti resne telesne poškodbe", kar je tudi priznal. To je bila resna obtožba, zaradi katere mu je grozila dolgotrajna zaporna kazen. Žrtev je zaradi dobljenih ran prestala dolgotrajno in boleèo rehabilitacijo in v tem èasu ni mogla delati. Na pobudo policijskega èastnika, ki se je od vsega zaèetka ukvarjal s tem primerom, bi bila obsodba odložena, èe bi povzroèitelj šel skozi proces RJ. Prva reakcija žrtve nasilnega dejanja je bila zahteva po kazenskih sankcijah. Vendarle je žrtev med procesom spoznala storilca in je bila pripravljena pozabiti svoje boleèine in zamere ter zagovarjati tisto, kar je najboljše za storilca. Storilec je imel priložnost opisati svoje neprimerno dejanje in uvideti, kaj lahko spremeni v svojem življenju, da v prihodnosti takšnih dejanj ne bi veè poèel. Naredil je velik napredek in se s pomoèjo strokovnjakov zaèel ukvarjati z obvladovanjem svoje jeze. Po prièevanju strokovnjakov, ljudi iz skupnosti, prijateljev in njegove mame, so ugotovili, da gre za moškega, ki se je zaèel zavedati vzrokov svojega nasilnega ravnanja in se zavedati, kaj bo moral spremeniti na sebi. Sodnik mu je dosodil 2-letno odloženo kazen (kar pomeni, da èe bi v naslednjih dveh letih storil kaznivo dejanje, bi moral odslužiti dve leti in še 'odloženo' kazen). Na RJ konferenci se je storilec strinjal, da bo žrtvi, kot povraèilo za vse njene stroške in boleèine pri zdravljenju, izplaèal 25.000 novozelandskih dolarjev, kar je potrdil tudi sodnik. Mlajši moški je moral biti dve leti pod nadzorom, pod posebnim pogojem, da bo nadaljeval s programom strokovnih obravnav. [Storilèev odvetnik je dejal, da po njegovih izkušnjah mladi mož ne bo veè povzroèal težav.] Share Slovenija www.share-international.net/slo Komentarji (0) www.pozitivke.net