Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Svoboda_OkvirPravicnostZakonitost

Svoboda, a v okviru pravičnosti in zakonitosti sobota, 17. junij 2006 @ 06:05 CEST Uporabnik: Anonymous Piše: Rok Kralj Danes je veliko govora o vpletanju politike v gospodarstvo (ali na splošno v ekonomijo) in o tem, kako bi morala biti ekonomska sfera ločena od vpliva države (torej predvsem od politike), kar je predvsem ideja tako imenovane neo-liberalne smeri razmišljanja (bolje rečeno ideologije). Ali je področje ekonomije lahko nekaj ločenega, nekaj kar deluje zase, izven družbe kot celote? Temeljno vprašanje, ki se nam zastavlja je še širše: ali so posamezna družbena področja – politika, ekonomija, zdravstvo, izobraževanje, socialno varstvo, znanost, kultura itd. – samostojni, ločeni ali integralni deli celote, ki jo s skupnim imenom imenujemo človeška družba? Pri našem razmišljanju ostanimo pri odnosu med politiko in ekonomijo, čeprav moramo imeti v mislih tudi druga družbena področja. POLITIKA Beseda politika (politik, tudi policija) izhaja iz starogrške besede polis, ki pomeni (mestno) državo – torej skupnost ljudi. Znameniti starogrški filozof Platon je politiko opredelil kot ˝veščino skrbi za skupino˝, v najširšem smislu pa kot ˝veščino skrbi za celotno človeško skupnost˝. Politik je potemtakem ˝človek, ki ima posebno strokovno vedenje o tem, kako je treba pravično in dobro voditi javne, skupne zadeve v polisu v korist celote in vsakega prebivalca.˝ [Platon, Zbrana dela I., prevedel in spremno besedo napisal Gorazd Kocijančič] EKONOMIJA Beseda ekonomija (oikonomia) pa je zloženka iz dveh starogrških besed: oikos in nomos. Oikos izvorno pomeni človekov dom, domačijo in tudi družino; v širšem smislu pa okolje v katerem biva – okolje, ki mu omogoča temeljno eksistenco. Gre torej za okolje, ki mu nudi zavetje in možnosti za preživetje – torej dobrine s katerimi lahko zadovoljuje svoje osnovne potrebe (po hrani, pijači, oblačilih, primernem zavetju, znanju, zdravstvenem varstvu). Nomos pa pomeni zakon, zakonitost in tudi vladanje (vodenje, upravljanje). Človek torej zavestno vodi, vlada in upravlja s svojim okoljem. In to mora početi skrbno, kot dober gospodar. Beseda oikonomos je namreč v starogrščini pomenila upravitelja, oskrbnika, torej posameznika (ali institucijo), ki upravlja in skrbi za materialno bogastvo – v najožjem pomenu za bogastvo posameznika in v najširšem smislu za materialno bogastvo (skupne dobrine človeštva)celotne človeške skupnosti Beseda Nomos (starogrški bog zakona) nam tudi pove, da v okolju veljajo nekatere zakonitosti, ki jih je potrebno upoštevati; danes vemo, da ima okolje v najširšem pomenu določene omejitve, ki jih moramo upoštevati, če nočemo porušiti kompleksnega ravnovesja, ki vlada med vsemi bitji na planetu in med bitji ter njihovim okoljem. Angleški znanstvenik James Lovelock je naš planet ljubkovalno poimenoval Gaja (po grški boginji Gei, Materi Zemlji) in postavil hipotezo, da je Gaja kompleksen sistem, organizem, ki samodejno uravnava optimalne pogoje za bivanje. Danes ta zapleten sistem, zaradi pretiranega človekovega vpliva, le še stežka uravnava te pogoje za bivanje. Iz beseda oikos (dom, okolje) izhaja še en pomemben sodoben pojem – ekologija (sestavljanka iz besed oikos – okolje in logos – veda, preučevanje), veda, ki proučuje odnose med živimi bitji in okoljem in s tem daje osnovo za človekovo delovanje v smeri ohranjanja ekološkega ravnovesja na planetu in trajnostnega razvoja. POLITIKA IN EKONOMIJA Medtem, ko se torej politika ukvarja s pravičnim in dobrim vodenjem (organiziranjem) življenja v posamični (lokalna in državna politika) ali celotni človeški skupnosti (globalna politika), pa je naloga ekonomije skrbno vodenje in upravljanje posameznikovega ali materialnega bogastva celotne skupnosti. Tako politika kot ekonomija sta zavezani delovati v korist posameznika in celotne skupnosti. Politika torej omogoča, da širša človeška skupnost (lokalna, državna, globalna) sploh lahko biva skupaj (zagotavlja red, zakonitost, pravičnost, primerne pogoje skupnega bivanja), ekonomija pa omogoča, da skupnost lahko preživi z vidika zadovoljevanja posameznikovih osnovnih potreb (preskrba s hrano, pijačo, oblačili, primernim bivališčem), in potreb celotne skupnosti (komunalna, energetska, transportna infrastruktura; zdravstveno varstvo in izobraževanje; kultura in umetnost), skratka omogoča primerne materialne pogoje za skupno bivanje. Zadovoljevanje potreb pa je predpogoj za blaginjo (dobro življenje, srečnost) posameznika in celotne družbene skupnosti. Ekonomija mora biti podrejena zakonitostim okolja (omejena zmogljivost planetarnega okolja) in pravičnega življenja v družbeni skupnosti, za katerega mora jamčiti politika. Ekonomija mora upoštevati zakonitosti naravnega okolja in pravične zakone človeške družbe – in šele znotraj tega je možna ekonomska svoboda posameznika ali skupine posameznikov. Znameniti angleški filozof in ekonomist (mnogokrat narobe interpretiran kot oče neoliberalne ekonomije) je že davnega leta 1776 (v Bogastvu narodov) zapisal: ˝Slehernemu človeku, vse dokler ne krši zakonov pravičnosti, je prepuščeno, da svobodno sledi svojim lastnim interesom na povsem svoj način, ...˝ Človekova svoboda mora biti, kar se tiče njegovega ekonomskega ravnanja, vedno v okviru pravičnosti človeške družbe in zakonitosti naravnega okolja. SKLEP Tako politika in ekonomija sta integralna dela sleherne človeške skupnosti in noben ne more biti neodvisen (svoboden) od drugega. Tako politika kot tudi ekonomija morata delovati v okviru družbene pravičnosti (etičnosti) in v okviru zakonitosti naravnega okolja. Gre za vzajemni odnos, ki ga ne smejo pogojevati in ločevati ideološke razlike temveč gre za vzajemni odnos, ki ga opredeljujejo skupni cilji: zadovoljevanje potreb vseh ljudi na planetu, blaginja človeštva in trajnostni razvoj planeta. Kako izpolniti te skupne cilje pa je stvar modrih in odgovornih politikov ter ekonomistov (in seveda tudi drugih ljudi), da najdejo primerne rešitve. Skupni cilji imajo prednost pred ideološkimi razlikami. Vsaj eno rešitev lahko takoj predlagamo: pravično delitev skupnih dobrin človeštva v okviru zmožnosti planetarnega okolja. Vir: www.gibanje.org Komentarji (0) www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog