Katere pravice ima begunec in kakšne so dolžnosti države?
(26.11.2004)

Vlade držav svojim državljanom navadno zagotavljajo temeljne človekove pravice in telesno integriteto. Toda ko državljani postanejo begunci, izgubijo svojo varnost in pomoč države, da bi jim jo ustrezno nudila in zagotovila. Takrat to obveznost prevzamejo države, v katere se begunci zatečejo po pomoč. Begunec ima pravico zaprositi državo pribežališča za azil. Begunci naj bi zato v državi pribežališča prejeli vsaj enake pravice in osnovno pomoč kot katerikoli drugi tujec, ki zakonito prebiva v državi.

Raven zaščite, ki jo morajo nuditi te države bi morala biti enakovredna zaščiti, ki jo sicer v državi uživajo tujci. Toda velikokrat temu ni tako.

Zato konvencija opredeljuje vsaj osnovne pravice, ki bi beguncu morale biti dostopne. Pri tem pa poudarja dolžnosti držav:

* da beguncev ne kaznujejo zaradi nezakonitega prehoda meja,

* da beguncev ne izženejo, zavrnejo ali prisilno vrnejo na meje ozemlja, kjer bi bila njihovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njihove rase, vere, državljanstva, pripadnosti določeni družbeni skupini ali določenega političnega prepričanja.

AI si prizadeva za zagotavljanje ustrezne mednarodne zaščite beguncev z osveščanjem in nadzorovanjem držav. Organizacija skrbi, da se države zavedajo in si prizadevajo izpolniti svoje mednarodne obveznosti, ki so jih prevzele z ratifikacijo Konvencije o statusu beguncev.

Begunec ima pravico zaprositi državo pribežališča za azil. Na mednarodni ravni ta zaščita pomeni več kot le fizična varnost. Begunci naj bi zato v državi pribežališča prejeli vsaj enake pravice in osnovno pomoč kot katerikoli drugi tujec, ki zakonito prebiva v državi. To vključuje vsaj svobodo izražanja, svobodo gibanja in zaščito pred mučenjem in drugim ponižujočim ravnanjem. Enako naj bi veljalo tudi za ekonomske in socialne pravice: begunci naj bi imeli dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in do pravice delati.

Določene okoliščine, vključno z množičnim prihodom ljudi, vladam držav pribežališča onemogočajo takojšnje izvajanje in zagotavljanje teh pravic. Takrat Visoki komisariat Združenih narodov za begunce ter druge mednarodne organizacije nudijo pomoč, kot so hrana, denarna pomoč, zatočišče, šolanje in zdravstvena pomoč.

Z različnimi projekti, kot so dejavnosti za pridobivanje sredstev in različna usposabljanja, si Visoki komisariat Združenih narodov za begunce prizadeva begunce čim hitreje in bolje usposobiti za samostojno življenje.

Kot vsi ostali ljudje imajo tudi begunci človekove pravice. Poleg tega pa jim kot beguncem pripadajo posebne pravice. Te pravice vključujejo:

* pravico do nediskriminacije,

* svoboda veroizpovedi,

* pravico do osebnih dokumentov in potnih listin,

* pravico do dela,

* pravico do nastanitve, izobraževanja in pomoči,

* zaščito pred kazenskimi sankcijami zaradi nezakonitega vstopa ali navzočnosti v državi pribežališča in

* svobodo gibanja.

Begunci bi morali imeti možnost trajno rešiti svojo situacijo z integracijo v lokalno skupnost v državi azila, z naselitvijo v drugo državo ali s prostovoljno vrnitvijo v državo izvora. Prostovoljna vrnitev naj bi bila varna in v skladu z človekovim dostojanstvom ob spoštovanju človekovih pravic. Zgodovina je namreč pokazala, da bodo ljudje v primeru nestabilnih in nevarnih razmer, znova prisiljeni zapustiti domove.

V Sloveniji natančneje in podrobneje določa pravice beguncev zagotovljene s konvencijo Uredba o pravicah in dolžnostih beguncev v RS. Ker konvencija predstavlja minimalni standard pravic je vsaki državi omogočeno, da določi večji obseg beguncem pripadajočih pravic. Toda pri tem raven varstva nikakor ne sme biti nižja in nikakor ne smejo biti spregledane pravice naštete in urejene v konvenciji.

Ali imajo iskalci azila pravice?
(26.11.2004)

Da. Splošna deklaracija človekovih pravic določa standarde človekovih pravic za vsakogar. V 14. členu določa, da ima vsakdo pravico v drugih državah iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem.

Ker je zelo velika verjetnost, da so iskalci azila dejansko begunci in so takšni primeri tudi najpogostejši, morajo iskalci azila uživati enake pravice kot begunci. Do njih niso upravičeni le, če se v azilnem postopku ugotovi, da posamezniku država ne bo podelila status begunca. Zatorej tudi iskalci azila uživajo pravice, ki jih zagotavlja konvencija.

AI ne nasprotuje vračanju iskalcev azila katerim prošnje so zavrnili, če so le ti bili deležni zakonitega azilnega postopka, obravnave in je njihova vrnitev lahko varna ter izpeljana v skladu s človekovim dostojanstvom in spoštovanjem človekovih pravic.

Zakaj se ne sanirajo zadeve? Zakaj se vedno zavračajo očitki? Ali je vedno potrebno vpletati v naše zadeve tuje inštitucije? Kdaj bomo dovolj dozoreli?

Vir: www.gibanje.org