Svet je še vedno poln večjih ali manjših diktatorjev: v politiki, v podjetjih, v verskih skupnostih, v različnih ustanovah in lokalnih skupnostih, društvih in celo v družinah. Prevzeti so od lastne moči in veličine, občudujejo same sebe, izpolnjuje jih vladanje vsaj enemu človeku (četudi lastnemu otroku), sanjajo pa o vladanju čim večjim množicam.

Znameniti komik Charlie Chaplin se je že leta 1940, ko se je druga svetovna vojna komaj dobro začela, »poklonil« Hitlerju (zanimivo, da sta se rodila v razmaku štirih dni) in vsem drugim diktatorjem in diktatorčkom. Čeprav je film predvsem komedija, pa je njegovo sporočilo skrajno resno in aktualno. V končnem govoru, ki ga dejansko izvede židovski brivec (prav tako kakor diktatorja Hynkla ga igra sam Chaplin) nam Charlie Chaplin priredi pravi proti-diktatorski govor. O njem bi morali veliko razmišljati:

»Oprostite, toda ne želim biti imperator. To ni moje delo. Nikomur ne želim vladati ali ga zavojevati. Pomagal bi vsakomur, ki bi mu lahko: Židu, Romu, črnemu, belemu človeku. Vsi želimo pomagati drug drugemu. Ljudje imamo to radi. Želimo živeti s srečo drugega, ne z njihovo nesrečo. Ne želimo sovražiti ali zaničevati drugega. V tem svetu je prostor za vsakega in zemlja je dovolj bogata, da prehrani slehernega. Način življenja je lahko svoboda in lepota, toda izgubili smo pravo smer.

Pohlep je zastrupil človeške duše, svetu postavlja ovire sovraštva, vodi nas v bedo in prelivanje krvi. Razvili smo hitrost, toda sebe smo zaprli v mašinerijo, ki nam daje obilje a nas peha v stisko. Naše znanje nas je naredilo cinične, naša spretnost trde in neprijazne.

Preveč mislimo in premalo čutimo. Bolj kot stroje potrebujemo človečnost. Bolj kot spretnost potrebujemo prijaznost in blagost. Brez teh kvalitet bo življenje nasilno in vse bo izgubljeno. Letalo in radio sta nas zbližala. Prava narava teh izumov kliče po dobroti v ljudeh, kliče po univerzalnem bratstvu za enost nas vseh. [... ]

Vojaki – ne borite se za suženjstvo! Borite se za svobodo. V sedemnajstem poglavju Lukovega evangelija je zapisano, ˝Božje kraljestvo je v človeku˝. Ne samo v enem človeku, ne samo v skupini, temveč v vseh ljudeh. Vi, ljudje imate moč, moč, da ustvarite stroje. Moč, da ustvarite srečo. Vi ljudje imate moč, da naredite to življenje svobodno in lepo, da naredite to življenje za čudovito avanturo. Potem pa v imenu demokracije uporabite to moč – naj se vsi združimo! Naj se vsi borimo za novi svet, za prijeten svet, ki bo dal ljudem priložnost za delo, ki bo dal ljudem bodočnost in varnost. [... ]«

Kaj najbolj zastruplja odnose med ljudmi? Pohlep, pravi Chaplin. Poznamo različne oblike pohlepa: po oblasti, po bogastvu ali po obojem skupaj. Pohlep povzroča mržnjo, nepravičnost in to vodi v prelivanje krvi.

Diktatorji in diktatorčki še vedno manipulirajo z ljudmi: vedno znova si (za nas) izmišljujejo zunanje in notranje sovražnike, samo, da lažje prikrivajo svojo slo po (absolutni) oblasti. Nekoč Židje, danes Muslimani, teroristi; nekoč homoseksualci, danes homoseksualci; nekoč Romi, danes Romi; nekoč izbrisani, danes izbrisani – in mi jim še vedno nasedamo.

Diktatorji so samozadostni, druge poslušajo samo kolikor je v njihovem interesu. Charlie Chaplin je vedel, da nasproti diktatorjem stoji demokracija, vendar ne samo navidezna demokracija (volitve in parlament še ne pomenijo, da demokracija zares obstaja), ki se pogosto prakticira v sodobnih državah, v današnjem svetu.

Demokracija je način skupnega (družbenega) življenja, kjer je v procese odločanja vključenih kar največ ljudi. Naša moralna dolžnost je, da se upremo raznim diktatorjem in diktatorčkom, pa najsi so še tako skrbno zaviti v »celofan« demokratičnosti. A bistvena je vsebina, ne ovojni papir.

Brez našega prispevka (očitno) ne bo nič. Diktatorji in diktatorčki se preprosto niso pripravljeni odpovedati svoji moči in privilegijem. Naša skupna moč, naše skupno delo za boljši svet, naš skupni glas premagajo sleherni imperij, ne da bi izstrelili en sam naboj. Mi ljudje imamo pravo moč, ne pa diktatorji in diktatorčki (znajo pa s to močjo manipulirati).

Izkoristimo jo!

Vir: http://www.gibanje.org