Lepo je , ko smo zadovoljni vsi, otroci, vzgojitelji in starši – pismo staršev otrok, ki so v šolskem letu 2005/06 obiskovali vrtec Selce

No, pa je minilo še eno šolsko leto. Napočil je čas za analize in ocene, …kdo je izpolnil pričakovenja in kdo ne, kdo je dobro opravljal svoje poslanstvo itd.

Starši otrok, ki so v pravkar končanem šolskem letu obiskovali vrtec Selce (enota OŠ Voličina), smo enotnega mnenja:«Ta vrtec je presegel naša pričakovanja.«

Vrtec stoji v idilični pokrajini Slovenskih goric, vstran od cestnega vrveža in drugih slabih okoljskih vplivov. Obdaja ga prostrana zelenica z igrali in mnogimi drevesi, ki služijo tudi kot senca.

V enoti je le ena skupina (Vrabčki), v kateri so otroci stari od 2-6 let. To jemljemo kot prednost pri celostnem razvoju osebnosti, saj se tako starejši učijo pomagati mlajšim. Otroci se igrajo skupaj, ko pa izvajajo učni program, pa se razdelijo v dve skupini. S starejšimi, ki gredo v naslednjem letu v šolo dela vzdojiteljica, z mlajšimi pa pomočnica vzgojiteljice.

Dušo skupini dajeta vzgojiteljica Julijana Bračič in pomočnica vzgojiteljice Gabriela Murko, otroci in starši ju kličemo kar Julčka in Gabi. Julčka je v tem vrtcu vzgojiteljica že 30 let in zdaj se ob pogledu na marsikaterega starša spomni, kako je bilo, ko nas je pred leti pri istih vratih sprejemala odprtih rok, tako kot zdaj naše otroke. Svoje delo opravlja z dušo, pravzaprav ji je to način življenja, saj tudi izven delovnega časa marsikaj naredi za svoje »Vrabčke« in razmišlja, kako kašno stvar izpeljati, da bi bilo še zanimivejše in včasih kar ne moremo verjeti, od kot ji toliko idej. Odlična dopolnitev je Gabi s svojo mlado energijo.

Preveč časa in prostora bi porabili, če bi hoteli našteti vse projekte, ki so se jih lotili v pravkar izteklem šolskem letu, pa vendar jih bomo nekaj omenili.
Najobsežnejši projekt se je imenoval preprosto V krogu. Vse se je dejansko dogajalo v krogu, v katerega so se otroci postavili. V njem so izvajali elemente otroške joge, plesa, si pripovedovali svoje občutke itd. Namen tega projekta je, da se otroci naučijo sprostiti, prisluhniti sebi in drugim itd, kar je v današnjem svetu izjemnega pomena. Ker je vzgojiteljica na začetku šolskega leta opazila, da je veliko otrok v skupini bilo plahih, so vse šolsko leto izvajali tudi projekt Upam si, v katerem so si otroci krepili samozavest.
Otroke so na izredno domiseln način seznanjali s tradijonalnimi vrednotami in prazniki(ob božiču in veliki noči je marsikatera mama dobila idejo za dekoracijo prav v vrtcu), spomladi so otroci skupaj z vgojiteljicoma pikirali sobne rastline, zanje lepo skrbeli, da so se ukoreninile in jih nato ob materinskem dnevu podarili mamicam. Vso zimo so skupaj z lovcem hodili v gozd krmit živali in nasploh dajali velik poudarek ekologiji, ob koncu šolskega leta pa so vsi dobili medaljo iz lesa z napisom EKOFRAJER. Na končnem izletu so obiskali indijansko vas pod Pohorjem, in si nato na igrišču pred vrtcem naredili svojo indijansko vas. Skupaj z vzgojiteljicama so postavili indijanske šotore in jih pobarvali, izdelali so indijanka oblačila in se naučili pesmico o indijančkih. Ob zaključku leta so vsi otroci dobili priznanja, ker so vse leto skupaj s starši pridno prebirali knjige iz knjižnice v Lenartu, ki so bile v vrtcu vedno na voljo in ker so sodelovali v projektu Knjigobube.
Večkrat so v vrtec povabili tudi starše, da smo skupaj ustvarjali ali pa se samo poveselili. Tako je bilo tudi na veselem vrabčkovem dnevu, na katerem so bili glavni mini maturantje, ki so se poslovili od vrtca in vzgojiteljic in se že spogledujejo z šolskimi klopmi. Vzgojiteljica Julčka je vsakemu izmed njih segla v roke z besedami:«Ker si za nas nekaj posebnega, …, ostani takšen še naprej!«
Ni kaj dodati, razen :«Julčka, Gabi in vrtec s svojo okolico, za nas ste nekaj posebnega,…, ostanite takšni še naprej!«

V imenu staršev zapisala Metka Perko. MB, 28. 6. 2006