Piše: Rok Kralj

Države imajo veliko možnosti vplivati na današnjo pretirano porabništvo prebivalstva, ki uničuje družbene odnose in okolje. Predvsem pri porabi energetskih virov bi države lahko vplivale na porabo svojega prebivalstva. Država bi lahko določila največjo količino (kvoto), ki jo lahko porabi vsak prebivalec – v skladu s principom pravične delitve dobrin in trajnostno naravnanostjo celotne družbe – temu ustrezno pa bi tudi oblikovali cene. Dokler bi prebivalec (koliko lahko porabi gospodinjstvo, bi bilo odvisno od števila njenih članov) porabljal količino, ki je manjša od določene kvote (npr. bencina, elektrike, kurilnega olja), bi imel zagotovljeno določeno (stimulativno) ceno.

Ko pa bi to kvoto presegel, bi se cena zanj (nad to kvoto) bistveno povišala. S tem bi spodbujali zmernejšo porabo, z zbranim denarjem pa bi lahko stimulirali bolj učinkovito rabo energije in vlagali v »čiste energije« (sončna, veterna itd.). Danes tudi ne bi smelo biti težko sproti spremljati porabe prebivalcev, ki bi pri preseženi kvoti naslednjič plačali »kazen« – višjo ceno. Podobno bi lahko storili tudi pri porabi drugih pomembnih dobrin (npr. vode). Prav tako bi lahko »kaznovali« pretirano količino odpadkov, ki jih posameznik ali gospodinjstvo »proizvedeta« in obratno, na različne načine bi lahko stimulirali manjšo porabo različnih dobrin: z nižjimi cenami, nagradami in z drugimi ugodnostmi.

Vir: http://www.gibanje.org