Od nekdaj sem se dobro razumela z moškimi. Odraščala sem z dvema bratoma. Starejši mi je bil družabnik, pa tudi tekmec pri igri, mlajši pa je v meni že prebujal skrbniška čustva. Tudi med prijatelji iz otroških dni je bilo veliko fantov. Znala sem se igrati z njimi, jih organizirati in tudi voditi, vse dokler nisem začela na zunaj postajati ženska. Tedaj sem se začela umikati pred njimi in jih doživljati ne več kot celovita, temveč predvsem kot moško spolna bitja.

Postopoma in neopazno so v moj način razmišljanja in čustvovanja začeli vstopati družbeni arhetipi, ki določajo vlogo fanta in dekleta, moškega in ženske v medsebojnih odnosih. Zdelo se mi je, da mi moški ne more biti prijatelj in družabnik, če ga vsaj podzavestno ne privlačim kot žensko spolno bitje. Tako se je polje neobremenjenih osebno ustvarjalnih odnosov postopoma krčilo in se zožilo na fanta in nekaj prijateljic.

Martinovanje je star običaj, ki mu večina priznava status praznika. Če so prazniki predvsem priložnost za jedačo in pijačo, potem je martinovanje nedvomno praznik vseh praznikov. Zaradi česa ali komu v čast se praznuje pri tem seveda sploh ni važno. Ob besedi martinovanje seveda najprej pomislimo na pijačo in na skoraj neizogibno pijančevanje. Šele potem pride na vrsto gos, sveti Martin, druženje, zabava in seveda mošt, ki naj bi se ravno v tistem času spremenil v vino. Sprememba mošta v vino ni nikakršna čarovnija, marveč biokemičen proces, kjer se sladkor iz grozdnega soka zaradi delovanja kvasovk razgradi v etanol. Etanol je ena izmed oblik alkohola, alkohol pa je ena najbolj razširjenih drog. Je neposreden krivec za množico psihosomatskih obolenj, prometnih nesreč in družinskih tragedij.

Tisti, ki deklarativno skrbijo za javno zdravje, so si, menda zato, da bi ozavestili neuke množice, skoraj za vsak dan v letu izmislili kakšno preventivno vojno – tako na primer poznamo dan boja proti AIDS-u, sladkorni bolezni, osteoporozi, kajenju, raku na dojki, srčnim boleznim. Skorajda ne mine teden, da nas mediji ne bi prestrašili s kopico hudih bolezni. Čeprav se pri martinovanju vse vrti okoli alkohola in zaradi alkohola, bi bili v veliki zmoti, če bi pomislili, da je martinovanje dan boja proti alkoholizmu. Martinovanje je kvečjemu dan, ko se človek bori z alkoholom. Zmaga pa, kot po pravilu, skoraj vedno slednji. Resnici na ljubo je treba priznati, da se tu pa tam najde kdo, ki v času martinovanja pomodruje o zmernem ali celo o zdravem pitju, a kaj, ko vsako leto znova doživi statistični demanti. Slovenija premore skoraj 100.000 registriranih alkoholikov in vsi so začeli tako, da so pili zmerno in za zdravje.

Bilo je spomladi, leta 1992. V tem času sem dosti igral po raznih lokalih v svojem glasbenem duetu. Povedati moram še, da sem bil strasten mesojedec, saj smo v naši družini na leto pospravili kar velike količine svežega in prekajenega mesa, klobas in salam, ki sem jih sam izdeloval. Kot muzikant, sem tudi dosti popival, predvsem vina pa tudi žgane pijače. Tudi v podjetju kjer sem bil zaposlen, smo kar pogosto proslavljali razne dogodke, seveda ob obilni, večinoma mesni hrani in alkoholni pijači. Mislim, da večina ljudi to počne še danes. Pa pustimo to dejstvo, mogoče bodo vsaj nekateri prišli do enakih spoznanj kot sem prišel jaz.

Nekako podzavestno sem čutil, da ne delam prav vendar nisem znal iz tega začaranega kroga. Ker pa ima narava vselej prav, je tudi v mojem primeru poskrbela za streznitev. Poleg velikih težav z zgago-povišano želodčno kislino, me je mučila tudi huda revma, še zlasti v predelih telesa, ki so bila poškodovana ob prometni nesreči 1973 leta.

Mnogi pred Vami so želeli to prebrati, kar Vam bom tukaj napisal, pa jim ni bilo dano, Vam pa polagam na srce, NE BOJTE SE NIČESAR, DOBER KRUH PEČEM.

To Vam pišem dobesedno (za vso hrano, ki jo uživate), da bi imeli upanje in iskreno voljo do življenja, da bi začeli v vsakem trenutku, ki ga živite sprejemati radost življenja, ki je povsod okrog Vas. Ljudje okrog Vas imajo isto hrepenenje kot Vi, so ista duša, ki čaka svetlobe, Vaše roke, prijaznega pogleda, zahvale za dobro opravljeno delo, pošteno plačilo za trud…

Ta svet, v katerem danes živimo je čudovita popolnost, ta svet je ''skrita ljubezen'', namenjena vsem človeškim bitjem, ta svet je svet otrok, ki slepo čakajo, da bi poleteli na svojih nedoraslih golih perutih.

Že v davnini so ljudje opazovali zvezde in dogajanje na nebu. Nekaterih pojavov so se bali. Najbolj Lunacij in Mrkov, o katerih sem že pisala. Manj strahu so pokazali pred zvezdami, pri čemer so ugotovili, da nekatere »stojijo pri miru«, druge pa »potujejo po nebu«. Potujoče so poimenovali »planeti«, tiste, za katere se nam zdi, da se ne premikajo, pa »zvezde stalnice«. V resnici se ne nahajajo na istem mestu, le nam se tako zdi, saj se v 72 letih premaknejo le za 1°, česar večina ljudi res ne opazi.

Zvezde opazujemo, ker so svetle in hitro opazne na nebu. Burijo duha in domišljijo. V preteklosti so ob njihovem opazovanju nastale zgodbe, ki so prerasle v mite in legende. zato vsakomur, ki se odloča za proučevanje zvezd stalnic, svetujem, naj se najprej loti proučevanja grške mitologije in nato znanje uporabi za boljšo razlago rojstnih in drugih astroloških kart.

Neskončni krog odvisnikov od mamil, alkohola in pomirjeval včasih preseka šele smrt - Tistih, ki se zdravijo z metadonom, radi pa bi se "očistili" alkohola in tablet, ne sprejme nobena slovenska psihiatrična ustanova, ki zdravi odvisnike od alkohola.

Bila je sobota, šesti dan v tednu, ko je noč za mnoge daljša. Šla je v svojo sobo in legla. Istega dne, ko se je zvečerilo, so jo našli mrtvo. Nihče ji ni nič storil, nobenih znakov nasilja ni bilo na njej, konec je naredila kar sama: vzela je pest helexov in apaurinov ter morda še kaj in zaspala. Tako je odšla narkomanka, ena tistih, ki pridejo na svet kot nesrečni otroci. Nikoli ni povsem odrasla in njena zdravnica ji je rekla kar Punčka. Seveda je imela svoje ime in svoj priimek, a Slovenija je tako majhna, da se celo mrtvi najdejo v njej. Ta mrtva zasvojenka, ki je tisto nedavno soboto vzela poslednjo pest pomirjeval, postavlja vprašanje, ki zadevajo žive, ali je Punčka res morala oditi.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

HRANA POD DROBNOGLEDOM
Osnovne hranilne in nujno potrebne snovi za gradnjo, vzdrževanje in pravilno delovanje človeškega organizma so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, mineralne snovi, vitamini in voda.

Prehrana je eden od najpomembnejših zunanjih dejavnikov, saj vpliva na zdravje, delovno sposobnost in dolžino našega življenja. S poznavanjem in razumno rabo sodobnega znanja o prehrani lahko zavestno vplivamo na življenjske procese v našem telesu.

Dandanes ne le poznamo osnovne sestavine hrane, ki jih potrebuje naše telo, temveč tudi vemo, v kakšnih količinah in v katerih oblikah jih najbolje izkoristi. Naloga prehrane je zapletena, saj mora telesu zagotoviti snovi za rast in gradnjo celic, energijo, ki je potrebna za opravljanje telesnega in umskega dela, obenem pa mu zagotoviti sestavine, ki ga bodo ščitile pred morebitnimi boleznimi.

V težnji po politični korektnosti in odpravljanju diskriminatornih stališč do žensk, Židov in revnih, so v Nemčiji objavili nov, politično korekten prevod Biblije z naslovom Biblija v pravnem jeziku.

Med številne „blagodejne“ učinke globalnega segrevanja, ki ga je zakuhal človek, spada tudi naraščanje števila žuželk in selitev nekaterih vrst v kraje, kjer jih prej niso poznali.
Strmo naraščanje števila gomazečih bitij opažajo po vsem svetu, tisto, kar skrbi, pa je, da bi bile posledica za ljudi izjemno neprijetne, sploh, ker se hrošči, žužki, klopi in ostala očem ne najbolj prijetna bitja tudi izjemno hitro razmnožujejo.

Hoja po poti življenja

Poglej, kaj ti je bilo dano; tako lepo je in tako preprosto. Dano ti je bilo življenje – ne knjige in prtljaga – nič drugega. Pravijo, da tako kot smo prišli na ta svet, tako ga bomo zapustili: brez vsega. Vse odvečno, kar nas obremenjuje, smo si nabrali na poti in naložili v svojo vrečo zvijač. Mislimo, da so te stvari pomembne. Tukaj ne bi rad razpravljal, ali so, ali niso, ker bi bila razprava neskončna.

Imam primerjavo. Življenje je pot. Ima določen začetek in določen konec. Ko hodiš po tej poti, seješ semena. Ni pravila, kje poseješ katero seme, samo seješ jih. In ko hodiš dalje in poseješ več semen, se nenadoma začnejo pojavljati pred teboj sadovi semen, ki si jih prej posejal.

Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

NASILJE POSTAJA SVETOVNA EPIDEMIJA
Naj si še tako prizadevamo za mir, sožitje in ljubezen po svetu, nas dnevni dogodki venomer znova opozarjajo, da je naš povsem enakovreden sopotnik v življenju tudi - nasilje.
Nasilja seveda ne maramo. Izogibamo se mu, gledamo vstran, podpiramo vse tiste, ki se bore proti njemu, in smo se pripravljeni strinjati s še tako restriktivno zakonodajo, če bo le preprečila razmah nasilja v okolju, v katerem živimo.

Dejstva, da center mesta ponoči in različna parkirišča v našem glavnem mestu niso več varna, ni mogoče zanikati, čeprav v isti sapi verjetno velja tudi nekoliko treznejša oznaka, da si oznake "nevarno mesto" Ljubljana kljub vsemu še ne zasluži. Ponekod drugod je seveda čisto drugače, tako je na primer za brazilska velemesta znano, da so v zadnjem času različne tolpe in kriminalne združbe prevzele oblast in državo potisnile v nemočno opazovanje ob robu dogajanja.

Pravljica o Rdeči Kapici, prevedena v "sodobni jezik"

Rdeči Kapici je parenteralna mati nekega dne akreditirala transport viktuarij za babico, ki je bila senilna anemičarka in je le redko zapuščala svoj domicil. Brez asistence je Rdeča Kapica entuziastično odskakljala v obskuren gozd, ko se je pred njo nenadoma realiziral volk, ki je do tedaj latenten čakal inkognito za enormno smreko. Rdeča Kapica, ki ni bila informirana, da je volk tako maligen, se ni prav nič deranžirala.

"Kam pa kam, Rdeča Kapica?" jo je dolozno intervjuval volk.
"K babici, ki rezidira nedaleč od tu, nesem kolacijo!", je respektno replicirala Rdeča Kapica.
"Poglej!" ji je aludiral volk, ki je komaj krotil svojo sitomanijo, "koliko rožic florira tukaj! Ne boš se dosti retardirala, če jih nekaj kolektiraš za babico!"

Piše: Jasna Martinjak - Resnična zgodba 24.3.2003

Začenjam z danes. Sinov rojstni dan. Deseti… Ves dan pripravljam in pospravljam. Čutim, da sem polna napetosti, zato nerodna. Prižgem si Windrose, glasbo violin. Iz mene se začne viti žalost. Spuščam žalostne, hromeče glasove. Zaslišim notranji klic, naj se uležem na kavč, kot že tolikokrat poprej ob približno istem času dneva. Uležem se in slišim, naj glavo obrnem na drugo stran kavča. Storim tako in se prepustim. Do sedaj sem vedno videla vijolično roza svetlobo, ki je delala nad menoj in skozi mene. Danes je bila modro zelena. Začela je delati na grlu, potem na srcu in pleksusu. Kar naenkrat sem lahko zajokala. Nekaj časa so šle solze iz mene.

Čudovita Prisotnost je svoje delovanje premikala navzdol proti nogam in se tam tudi nekaj časa zadržala. Potem mi je naročila, naj ugasnem glasbo in ko sem se ulegla nazaj, je delala še skozi obraz in oči. Proti koncu so bile barve modro zeleno vijolične. Občutki izredno mehki in ljubeči

Danes od 10.00 je v prostorih Varuha na Dunajski 56 v Ljubljani potekala novinarska konferenca o aktualnih temah. Zvočni posnetek novinarske konference bo, kot ponavadi, na voljo na spletni strani Varuha v rubriki novinarske konference. Določene informacije o delu Varuha objavljajo zgolj na spletnih straneh, zato za celovito obveščenost o delu institucije ponujajo možnost prejemanja elektronskih novičk Varuha. Prijavite se lahko na spletnih straneh Varuha: http://www.varuh-rs.si/index.php?id=23. Info: 01 / 475 00 35, http://www.varuh-rs.si.

Začnimo Podari objem (Free hugs) gibanje v Sloveniji

21 letni Juan Mann iz Avstralije je začel naravnost briljantno svetovno gibanje in sicer Pokloni objem (Free hugs).

Sodeluje že 25 držav in podelili so več kot 5.000.000 objemov in število vsak hip raste. Preko Pozitivk apeliramo na vse Slovence, da se temu gibanju tudi pri nas pridružimo.

Najprej si oglejte video (http://www.youtube.com/watch?v=vr3x_RRJdd4&eurl), če začutite, da bi to počeli skupaj z nami, se nam lahko pridružite tako, da nam pišete na soncna@pozitivke.net

Za sodelovanje nam je pisalo že preko 20 ljudi, vendar še vedno iščemo prostovoljce, da skupaj naredimo to res vrhunsko idejo po vseh večjih slovenskih mestih.

Piše: Peter Topić v novi Vivi www.viva.si

NE GRE ZA KOLIČINO, AMPAK ZA VZOREC
Najpomembnejše v mojem življenju je postalo čakanje na seks z Alešem. Kompulzivna potreba, ki sem jo začutila ob misli na seks z njim, je bila pomembnejša kot vse drugo, bila je celo pomembnejša od skrbi za hčer, ki je zame najpomembnejša oseba na svetu. Kar sem hotela storiti in kar sem storila v resnici, ni bilo isto … Odšla sem k njemu in mu povedala, da njegovega vedenja ne bom več prenašala. Če je obstajala najmanjša možnost za seks, sem kljub vsemu ostala in upala na seks.

Najin seks je bil brez čustev, česar me je bilo groza, a sem kljub temu ostala. Ko sva se z Alešem razšla, sem imela veliko zaporednih avantur, po katerih sem se počutila prazno in osamljeno. Vzorec je bil takle: srečala sem moškega, ki me je privlačil. Takoj sva začela hoditi. Če že nisva takoj šla v posteljo, sva o tem govorila, razmišljala o seksu ali ga načrtovala. Vso energijo sem usmerila v seks. Ljudi, s katerimi sem seksala, v resnici nisem poznala, pravzaprav mi je bilo vseeno. Samo hodila sem še od enega k drugemu, nato k naslednjemu in si ves čas lagala.

Piše: Aurigo

(Uvod v simboliko zmaja)
Začel sem se srečevati z Mesecem. Vzhajajočim mesecem.

Sprva sem se namenil samo na kratko opisati in povzeti simboliko pomena zmaja iz določenega slovenskega teksta. Temu tekstu sem želel dodati tudi zgodbo in analizo nekega slovenskega avtorja o imenu kraja Dragejesolo, ki leži pred Benetkami. Želel sem opisati tako imenovano streljanje mimo tarče. A pred kratkim sem moral na pot v Zagreb po opravkih in v 2 urah, kolikor sem imel časa za sprehod, sem naključno pri svoji hoji naletel v izložbi knjigarne na knjigo Mjesec u Hrvata i Zmajeva pećina, ki me je tako privlekla, da sem jo brez podrobnega ogledovanja, takoj kupil. V naključjih se skoraj vedno najde ključ za različne misterije. In določeni citati iz knjige, bodo za uvod, osvetlili simboliko zmaja iz povsem naključnega zornega kota.

Neki Američan je v Atlantskem oceanu, blizu obale New Jerseyja, v zapečateni plastični vreči našel 300 pisem, namenjenih Bogu.

Pisma, naslovljena na pokojnega baptističnega duhovnika, so se po skrivnostnem naključju znašla sredi oceana, kjer jih je našel Bill Lacovara.

Bill, zavarovalniški agent iz Ventnorja, je vrečo s pismi našel, ko se je odpravil na ribiški izlet.

Projekt Soustvarjanje je se je začel koreniniti v naši domovini. Bralni večeri, ki jih vršimo vsak petek ob 19.uri, so zanesljivi gradniki našega projekta.

-Oblikovana je baza e-naslovov ljudi, ki želijo prejemati obvestila in soustvarjati. Pridruži se, širna Slovenija!

- Nekateri med vami pridno pošiljate informacije o zemljiščih, ki se prodajajo in so primerna za skupnosti v rodovnih vaseh. Lahko vam jih posredujem…

-Pripravljam razširitev na spletni strani Rodovne šole, kjer bo možno izvedeti marsikaj, kar prihaja na moj naslov. Aktualni so teksti o gradnji okroglih hiš iz kosov brun…

KO DAJEMO, POSTANEMO BOLJŠI DO SEBE IN DO DRUGIH

Dajanje resnično odpira srca in razprostira duha, kajti takrat, ko dajemo iz srca, iz hvaležnosti, se odpremo obilju vsega dobrega. Pri dajanju se včasih, še posebej pri ljudeh, ki so manj premožni, pojavi vprašanje, kaj naj sploh dam, saj ničesar nimam oz. že tako ali tako imam sam bolj malo.

Predvsem se moramo zavedati, da je potrebno dati tudi samemu sebi in ne samo drugim. S tem, ko dajemo samim sebi, sporočamo vesolju, da smo tudi mi pomembni. Obstajajo ženske in moški, ki so se vedno celo življenje samo razdajali - drugim ljudem bi dali in privoščili vse, sebi pa zgolj drobtinice. Ob koncu življenja pa so se ti ljudje čudili in se spraševali, zakaj niso ničesar dobili, kljub temu, da so se leta in leta razdajali. V čem je torej ključ?

Malce pozno, vendar še s svežimi spomini bi rada zapisala nekaj svojih občutkov v zvezi z volitvami.
Čas od ideje do odločitve, da kandidiram v mestni svet Mestne občine je minil, kot bi trenil in v sebi sem čutila neverjeten mir. Odločitev je padla. Grem poskusit, kajti samo tako bom dobila odgovor, zakaj se je ideja zgodila.

Priznam, da me aktivno delovanje v politiki nikoli ni zanimalo, razen kar se tiče splošne izobrazbe in pa pregleda na tem, kaj se dogaja doma in po svetu in prav zaradi tega sem se soočala z vprašanji v sebi, ali sem sposobna, da grem to pot. Pa sem dobila odgovor razuma. »Idi in poskušaj. Saj rada dobro delaš! Morda ti bo uspelo, da boš lahko pomagala še več ljudem.«

Redko katera žival je bila v mitologijah narodov severne poloble toliko zastopana kot ravno volk. Kjerkoli so ljudje prišli v stik z njim, je vplival na mite in legende kjer mu je bila vedno pripisana mistična vloga.
In redko katera žival je bila toliko preganjana, kot prav volk. Miljoni so bili ujeti v pasti, zastrupljeni, ustreljeni- žrtve neutemeljenega strahu in ignorance.

Danes med drugim iz letal streljajo na volkove, ki zaradi snega, ki jim onemogoča beg in prostranstev, kjer se nimajo kje skriti, nimajo nobene možnosti.

Video http://action.defenders.org/site/PageServer?pagename=savewolves_video