Piše: Miran Zupančič

V današnjih znastvenih, ezoteričnih in filozofskih krogih je znano, da so se kozmične razmere spremenile in s tem tudi polje žarčenja našega planeta. Na naše življenjsko polje deluje novo žarčenje, ki pa je tudi posledica prehoda iz obdobja rib v vodnarja. Človeštvo se moramo temu prilagoditi. Naša doba doba od nas zahteva strukturno in temeljno spremembo, ki se mora prilagoditi novim kozmičnim razmeram. Kakšne pa so to te nove razmere? Kako pa se moramo ali moram nanje odzvati? Le kako naj se upremo uničevalnim vplivom in dosežemo, nov pozivitven rezultat? Kako naj odkrijem, kaj mi je storiti, ne da bi sledil starim potem in avtoritetam?

Naše pomanjkanje resničnega, od znotraj prihajajočega odgovora, lahko v nas prikliče občutek, da se potapljamo-pogrezamo v živi pesek. Le kaj lahko dosežemo kot posamezniki proti boju za oblast, vojni, bedi, korupciji, osamljenosti, nerazumevanju in podobnem? Ljudje včasih izgledamo, kot da se v popolnem mraku slepi spotikamo po tem našem svetu in upamo, da vodstvo ali politiki vedno bolje vedo, kot pa mi sami.Toda, kdor ali če, začne v sebi odkrivati lastno slepoto, hrati spozna, da je le-ta umetno vzdrževana. Velik in silen notranji napor se zahteva od nas, da prodremo do tega, da pogledamo resnici v oči, temu pravilno delujemo in predvesem v življenju vztrajamo.

Piše: Anton Komatv novi Vivi www.viva.si

"Brez vode je vse zgolj kemija, dodaj vodo, in dobiš življenje!"
Felix Franks, profesor z Univerze Cambridge

Naš planet je kozmično jajce življenja. V središču alkimije življenja je voda, voda, oplemenitena z energijo sonca. Voda je najbolj preučevana in obenem najmanj razumljena tekočina.

Že v tridesetih letih 20. stoletja sta Fowler in Bernal trdila, da obstaja enajst vrst ledu, ki izvirajo iz treh molekularnih stanj vode. Raziskave so se takoj usmerile na to vznemirljivo področje. Tako je Američan James S. Cleggs potrdil najdbo treh vrst vode v živih celicah, za njim pa še Karl Trincher, biofizik rusko-avstrijskega porekla, in romunski raziskovalec Ian Manzatu. Izmed Cleggsovih treh vrst vode še posebno izstopa tako imenovana "voda mejnih površin". Ta voda naj bi imela višje strukturno stanje, torej nižjo entropijo, in zato spremenjene biofizikalne lastnosti.

Se tudi vam zgodi, da se s prihodom hladnejših dni preprosto zaprete med štiri stene in se prepustite lenobi? Kot da ni dovolj, da večino svojega časa že v službi ali na poti preživimo sede! Poletje nas je napolnilo z novo energijo, zato se ne pustimo zapeljati lenobi jesenskih dni. Poskrbimo za zdravje in lepoto telesa ter duha!

Z gibanjem in pravilno prehrano bomo poskrbeli, da bomo še naprej tako vitalni, kot smo bili v času poletnih in sončnih dni. Le zakaj bi dovolili, da nas jesen ponovno ovije v mrakobnost? Čudežnega recepta ni, sprememba je vedno tek na dolge proge.

Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v Kopru in Društvo za enake možnosti Poem sta 9. novembra priredili dvojezični večer, posvečen poeziji z avtoricama Tatjano Malec iz Kopra in Mateo Kocjančič iz Izole. Skupen nastop avtoric obeh narodnosti je povezovala Isabella Flego, predstavnica društva Poem.

Učenke glasbene šole Koper so ubrano zaigrale na svojih glasbilih ter tako obogatile in popestrile literarni večer, na katerem sta sodelovali tudi dijakinji italijanske gimnazije v Kopru in brali pesmi.

Kar 38 odstotkov Evropejcev meni, da so pretežki, 95 odstotkov pa se jih strinja, da debelost škoduje zdravju, kažejo rezultati javnomnenjske raziskave o zdravju, hrani in prehrambenih navadah Evropejcev.

Na Novi Zelandiji je nasedlo in poginilo 37 mrkih pliskavk, znanih tudi kot kiti piloti, naravovarstveniki pa se trudijo, da bi rešili še 40 kitov, ki prav tako plavajo v zalivu Marsden Point na vzhodni obali Nove Zelandije in bi se prav tako lahko pognali na obalo.

Dragi prijatelji, sedaj je enkratna priložnost za zaustavitev vojne v Iraku.
S podpisom peticije na: http://www.CeasefireCampaign.org

Svoboden pozdrav, Alex

Če slučajno pričakujete zgodbo, v kateri bo govora o najnovejših pozah in kričanja zaradi užitkov, potem je boljše, da takoj "preklopite" drugam. Ne bom govorila o vseh možnih provokativnih opisih seksualnih doživetij, niti o pikantnih posebnostih o mojem ali drugem spolnem življenju.

Zakaj sploh pišem o seksu? Samo zato, ker sem se pred kratkim pogovarjala o seksu, mogoče malo preveč odkrito vendar se mi je zbistrilo, da me je seksa dobesedno strah. Temu strahu bi se lahko dejalo tudi "fobijalen" strah. Po končanem seksu si želim samo nekam pobegniti, pobegniti daleč vstran od partnerja. V sebi se vedno počutim prazna, v meni pa kriči: "Kaj jaz sploh počnem tukaj s tem človekom? ali "Kaj sem to sploh potrebovala?". Včasih je to koristna fobija. Z lahkoto se izognem neprijetnim situacjam, promiskuiteti, čustvenim in telesnim napakam, občutku krivde, bežanjem pred lastnim ogledalom in ne vem česa še.

Piše: Andreja Pšeničny v novi Vivi www.viva.si

"Take/takega te pa ne maram!"
To je eden od nadvse pogostih stavkov, ki jih starši izrečemo svojim otrokom, kadar jim želimo dopovedati, da nam to, kar je naredil, ni všeč. Pričakujemo (in največkrat tudi doseženo), da bo otroku žal za storjeno in da tega ne bo več ponavljal. Toda ali se zavedamo, da s tem prestrašimo otroka, da bo izgubil tudi našo ljubezen?

Brezpogojna vs. pogojevana ljubezen
Pogosto slišimo, da otrok za zdrav osebnostni in čustveni razvoj potrebuje brezpogojno ljubezen. In v čem je razlika med brezpogojno in pogojevano ljubeznijo? Prva je tista, ki sprejema otroka takega, kot je in zato, ker je. Pogojevana ljubezen pa pomeni, da otroka sprejemamo in mu izkazujemo ljubezen predvsem ali samo takrat, ko naredi to, kar želimo, oziroma, da kot osnovno kazen uporabljamo odtegovanje ljubezni.

Od nekdaj sem se dobro razumela z moškimi. Odraščala sem z dvema bratoma. Starejši mi je bil družabnik, pa tudi tekmec pri igri, mlajši pa je v meni že prebujal skrbniška čustva. Tudi med prijatelji iz otroških dni je bilo veliko fantov. Znala sem se igrati z njimi, jih organizirati in tudi voditi, vse dokler nisem začela na zunaj postajati ženska. Tedaj sem se začela umikati pred njimi in jih doživljati ne več kot celovita, temveč predvsem kot moško spolna bitja.

Postopoma in neopazno so v moj način razmišljanja in čustvovanja začeli vstopati družbeni arhetipi, ki določajo vlogo fanta in dekleta, moškega in ženske v medsebojnih odnosih. Zdelo se mi je, da mi moški ne more biti prijatelj in družabnik, če ga vsaj podzavestno ne privlačim kot žensko spolno bitje. Tako se je polje neobremenjenih osebno ustvarjalnih odnosov postopoma krčilo in se zožilo na fanta in nekaj prijateljic.

Martinovanje je star običaj, ki mu večina priznava status praznika. Če so prazniki predvsem priložnost za jedačo in pijačo, potem je martinovanje nedvomno praznik vseh praznikov. Zaradi česa ali komu v čast se praznuje pri tem seveda sploh ni važno. Ob besedi martinovanje seveda najprej pomislimo na pijačo in na skoraj neizogibno pijančevanje. Šele potem pride na vrsto gos, sveti Martin, druženje, zabava in seveda mošt, ki naj bi se ravno v tistem času spremenil v vino. Sprememba mošta v vino ni nikakršna čarovnija, marveč biokemičen proces, kjer se sladkor iz grozdnega soka zaradi delovanja kvasovk razgradi v etanol. Etanol je ena izmed oblik alkohola, alkohol pa je ena najbolj razširjenih drog. Je neposreden krivec za množico psihosomatskih obolenj, prometnih nesreč in družinskih tragedij.

Tisti, ki deklarativno skrbijo za javno zdravje, so si, menda zato, da bi ozavestili neuke množice, skoraj za vsak dan v letu izmislili kakšno preventivno vojno – tako na primer poznamo dan boja proti AIDS-u, sladkorni bolezni, osteoporozi, kajenju, raku na dojki, srčnim boleznim. Skorajda ne mine teden, da nas mediji ne bi prestrašili s kopico hudih bolezni. Čeprav se pri martinovanju vse vrti okoli alkohola in zaradi alkohola, bi bili v veliki zmoti, če bi pomislili, da je martinovanje dan boja proti alkoholizmu. Martinovanje je kvečjemu dan, ko se človek bori z alkoholom. Zmaga pa, kot po pravilu, skoraj vedno slednji. Resnici na ljubo je treba priznati, da se tu pa tam najde kdo, ki v času martinovanja pomodruje o zmernem ali celo o zdravem pitju, a kaj, ko vsako leto znova doživi statistični demanti. Slovenija premore skoraj 100.000 registriranih alkoholikov in vsi so začeli tako, da so pili zmerno in za zdravje.

Bilo je spomladi, leta 1992. V tem času sem dosti igral po raznih lokalih v svojem glasbenem duetu. Povedati moram še, da sem bil strasten mesojedec, saj smo v naši družini na leto pospravili kar velike količine svežega in prekajenega mesa, klobas in salam, ki sem jih sam izdeloval. Kot muzikant, sem tudi dosti popival, predvsem vina pa tudi žgane pijače. Tudi v podjetju kjer sem bil zaposlen, smo kar pogosto proslavljali razne dogodke, seveda ob obilni, večinoma mesni hrani in alkoholni pijači. Mislim, da večina ljudi to počne še danes. Pa pustimo to dejstvo, mogoče bodo vsaj nekateri prišli do enakih spoznanj kot sem prišel jaz.

Nekako podzavestno sem čutil, da ne delam prav vendar nisem znal iz tega začaranega kroga. Ker pa ima narava vselej prav, je tudi v mojem primeru poskrbela za streznitev. Poleg velikih težav z zgago-povišano želodčno kislino, me je mučila tudi huda revma, še zlasti v predelih telesa, ki so bila poškodovana ob prometni nesreči 1973 leta.

Mnogi pred Vami so želeli to prebrati, kar Vam bom tukaj napisal, pa jim ni bilo dano, Vam pa polagam na srce, NE BOJTE SE NIČESAR, DOBER KRUH PEČEM.

To Vam pišem dobesedno (za vso hrano, ki jo uživate), da bi imeli upanje in iskreno voljo do življenja, da bi začeli v vsakem trenutku, ki ga živite sprejemati radost življenja, ki je povsod okrog Vas. Ljudje okrog Vas imajo isto hrepenenje kot Vi, so ista duša, ki čaka svetlobe, Vaše roke, prijaznega pogleda, zahvale za dobro opravljeno delo, pošteno plačilo za trud…

Ta svet, v katerem danes živimo je čudovita popolnost, ta svet je ''skrita ljubezen'', namenjena vsem človeškim bitjem, ta svet je svet otrok, ki slepo čakajo, da bi poleteli na svojih nedoraslih golih perutih.

Že v davnini so ljudje opazovali zvezde in dogajanje na nebu. Nekaterih pojavov so se bali. Najbolj Lunacij in Mrkov, o katerih sem že pisala. Manj strahu so pokazali pred zvezdami, pri čemer so ugotovili, da nekatere »stojijo pri miru«, druge pa »potujejo po nebu«. Potujoče so poimenovali »planeti«, tiste, za katere se nam zdi, da se ne premikajo, pa »zvezde stalnice«. V resnici se ne nahajajo na istem mestu, le nam se tako zdi, saj se v 72 letih premaknejo le za 1°, česar večina ljudi res ne opazi.

Zvezde opazujemo, ker so svetle in hitro opazne na nebu. Burijo duha in domišljijo. V preteklosti so ob njihovem opazovanju nastale zgodbe, ki so prerasle v mite in legende. zato vsakomur, ki se odloča za proučevanje zvezd stalnic, svetujem, naj se najprej loti proučevanja grške mitologije in nato znanje uporabi za boljšo razlago rojstnih in drugih astroloških kart.

Neskončni krog odvisnikov od mamil, alkohola in pomirjeval včasih preseka šele smrt - Tistih, ki se zdravijo z metadonom, radi pa bi se "očistili" alkohola in tablet, ne sprejme nobena slovenska psihiatrična ustanova, ki zdravi odvisnike od alkohola.

Bila je sobota, šesti dan v tednu, ko je noč za mnoge daljša. Šla je v svojo sobo in legla. Istega dne, ko se je zvečerilo, so jo našli mrtvo. Nihče ji ni nič storil, nobenih znakov nasilja ni bilo na njej, konec je naredila kar sama: vzela je pest helexov in apaurinov ter morda še kaj in zaspala. Tako je odšla narkomanka, ena tistih, ki pridejo na svet kot nesrečni otroci. Nikoli ni povsem odrasla in njena zdravnica ji je rekla kar Punčka. Seveda je imela svoje ime in svoj priimek, a Slovenija je tako majhna, da se celo mrtvi najdejo v njej. Ta mrtva zasvojenka, ki je tisto nedavno soboto vzela poslednjo pest pomirjeval, postavlja vprašanje, ki zadevajo žive, ali je Punčka res morala oditi.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

HRANA POD DROBNOGLEDOM
Osnovne hranilne in nujno potrebne snovi za gradnjo, vzdrževanje in pravilno delovanje človeškega organizma so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, mineralne snovi, vitamini in voda.

Prehrana je eden od najpomembnejših zunanjih dejavnikov, saj vpliva na zdravje, delovno sposobnost in dolžino našega življenja. S poznavanjem in razumno rabo sodobnega znanja o prehrani lahko zavestno vplivamo na življenjske procese v našem telesu.

Dandanes ne le poznamo osnovne sestavine hrane, ki jih potrebuje naše telo, temveč tudi vemo, v kakšnih količinah in v katerih oblikah jih najbolje izkoristi. Naloga prehrane je zapletena, saj mora telesu zagotoviti snovi za rast in gradnjo celic, energijo, ki je potrebna za opravljanje telesnega in umskega dela, obenem pa mu zagotoviti sestavine, ki ga bodo ščitile pred morebitnimi boleznimi.

V težnji po politični korektnosti in odpravljanju diskriminatornih stališč do žensk, Židov in revnih, so v Nemčiji objavili nov, politično korekten prevod Biblije z naslovom Biblija v pravnem jeziku.

Med številne „blagodejne“ učinke globalnega segrevanja, ki ga je zakuhal človek, spada tudi naraščanje števila žuželk in selitev nekaterih vrst v kraje, kjer jih prej niso poznali.
Strmo naraščanje števila gomazečih bitij opažajo po vsem svetu, tisto, kar skrbi, pa je, da bi bile posledica za ljudi izjemno neprijetne, sploh, ker se hrošči, žužki, klopi in ostala očem ne najbolj prijetna bitja tudi izjemno hitro razmnožujejo.

Hoja po poti življenja

Poglej, kaj ti je bilo dano; tako lepo je in tako preprosto. Dano ti je bilo življenje – ne knjige in prtljaga – nič drugega. Pravijo, da tako kot smo prišli na ta svet, tako ga bomo zapustili: brez vsega. Vse odvečno, kar nas obremenjuje, smo si nabrali na poti in naložili v svojo vrečo zvijač. Mislimo, da so te stvari pomembne. Tukaj ne bi rad razpravljal, ali so, ali niso, ker bi bila razprava neskončna.

Imam primerjavo. Življenje je pot. Ima določen začetek in določen konec. Ko hodiš po tej poti, seješ semena. Ni pravila, kje poseješ katero seme, samo seješ jih. In ko hodiš dalje in poseješ več semen, se nenadoma začnejo pojavljati pred teboj sadovi semen, ki si jih prej posejal.

Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

NASILJE POSTAJA SVETOVNA EPIDEMIJA
Naj si še tako prizadevamo za mir, sožitje in ljubezen po svetu, nas dnevni dogodki venomer znova opozarjajo, da je naš povsem enakovreden sopotnik v življenju tudi - nasilje.
Nasilja seveda ne maramo. Izogibamo se mu, gledamo vstran, podpiramo vse tiste, ki se bore proti njemu, in smo se pripravljeni strinjati s še tako restriktivno zakonodajo, če bo le preprečila razmah nasilja v okolju, v katerem živimo.

Dejstva, da center mesta ponoči in različna parkirišča v našem glavnem mestu niso več varna, ni mogoče zanikati, čeprav v isti sapi verjetno velja tudi nekoliko treznejša oznaka, da si oznake "nevarno mesto" Ljubljana kljub vsemu še ne zasluži. Ponekod drugod je seveda čisto drugače, tako je na primer za brazilska velemesta znano, da so v zadnjem času različne tolpe in kriminalne združbe prevzele oblast in državo potisnile v nemočno opazovanje ob robu dogajanja.

Pravljica o Rdeči Kapici, prevedena v "sodobni jezik"

Rdeči Kapici je parenteralna mati nekega dne akreditirala transport viktuarij za babico, ki je bila senilna anemičarka in je le redko zapuščala svoj domicil. Brez asistence je Rdeča Kapica entuziastično odskakljala v obskuren gozd, ko se je pred njo nenadoma realiziral volk, ki je do tedaj latenten čakal inkognito za enormno smreko. Rdeča Kapica, ki ni bila informirana, da je volk tako maligen, se ni prav nič deranžirala.

"Kam pa kam, Rdeča Kapica?" jo je dolozno intervjuval volk.
"K babici, ki rezidira nedaleč od tu, nesem kolacijo!", je respektno replicirala Rdeča Kapica.
"Poglej!" ji je aludiral volk, ki je komaj krotil svojo sitomanijo, "koliko rožic florira tukaj! Ne boš se dosti retardirala, če jih nekaj kolektiraš za babico!"

Piše: Jasna Martinjak - Resnična zgodba 24.3.2003

Začenjam z danes. Sinov rojstni dan. Deseti… Ves dan pripravljam in pospravljam. Čutim, da sem polna napetosti, zato nerodna. Prižgem si Windrose, glasbo violin. Iz mene se začne viti žalost. Spuščam žalostne, hromeče glasove. Zaslišim notranji klic, naj se uležem na kavč, kot že tolikokrat poprej ob približno istem času dneva. Uležem se in slišim, naj glavo obrnem na drugo stran kavča. Storim tako in se prepustim. Do sedaj sem vedno videla vijolično roza svetlobo, ki je delala nad menoj in skozi mene. Danes je bila modro zelena. Začela je delati na grlu, potem na srcu in pleksusu. Kar naenkrat sem lahko zajokala. Nekaj časa so šle solze iz mene.

Čudovita Prisotnost je svoje delovanje premikala navzdol proti nogam in se tam tudi nekaj časa zadržala. Potem mi je naročila, naj ugasnem glasbo in ko sem se ulegla nazaj, je delala še skozi obraz in oči. Proti koncu so bile barve modro zeleno vijolične. Občutki izredno mehki in ljubeči

Danes od 10.00 je v prostorih Varuha na Dunajski 56 v Ljubljani potekala novinarska konferenca o aktualnih temah. Zvočni posnetek novinarske konference bo, kot ponavadi, na voljo na spletni strani Varuha v rubriki novinarske konference. Določene informacije o delu Varuha objavljajo zgolj na spletnih straneh, zato za celovito obveščenost o delu institucije ponujajo možnost prejemanja elektronskih novičk Varuha. Prijavite se lahko na spletnih straneh Varuha: http://www.varuh-rs.si/index.php?id=23. Info: 01 / 475 00 35, http://www.varuh-rs.si.