Pred nami so prazniki. Najprej Božič, nato Novo leto. Čas veselja, druženja, radosti.

Prazniki ne obstajajo brez razlogov in prav je da jih praznujemo, da si naredimo malo drugačen dan od običajnega. Večina se praznikov veseli. Malo se spočijemo, se srečamo z družino, ali prijatelji, kam gremo.

So pa med nami ljudje, ki se praznikov bojijo, jih celo sovražijo. Zakaj? Mnogo ljudi je samih, osamljenih.
Brez sredstev za preživetje, kaj šele za kakšen priboljšek, da bi se praznik ločil od običajnih dni. Mnogo je prežalostnih otroških oči, ki ostanejo le pri neizpolnjenih željah. Po hišah zato zavlada živčnost, jeza, prepiri in prazniki postanejo najhujša nočna mora.

Majhna kraljevina Butan, v Himalajah, je zelo nenavaden kraj, kjer se rojeva nov mednarodni trend. A vseeno je Butan pobudnik v svetovnem merilu za uvedbo "bruto družbenege sreče" (Gross National Happiness), koncept, ki je star že vsaj tri destletja in ga sedaj proučujejo marsikateri uradniki in državne agencije po vsem svetu.

Termin "bruto družbenege sreče" (BDS) je skoval kralj Butana Jigme Singye Wangchuck, ko je nasledil prestol v letu 1972. S tem je pokazač da želi zgraditi gospodarstvo in ekonomijo, ki bo delovala v slogu z budističnimi duhovnimi načeli.

Libanonski pesnik, pisatelj in filozof Kahlil Gibran (1883 –1931), rojen v Bširriju, ki se je poglabljal v evropsko literaturo v Parizu, pozneje pa v Bostonu (ZDA), je rekel: »Mar je na svetu kaj, kar boste zadržali zase?« Tej misli je sledila tudi pesnica Darinka Šajn, ki jo na Pozitivkah bolj poznamo pod pseudonimom »Sonce življenja«.
Z presenečenjem sem odprla kuverto, ki mi je prinesel pismonoša, v kateri je zablestela knjiga in na njej napis z imenom avtorice in imenom pesniške zbirke »Sonce življenja«.

Darinka mi je velikodušno podarila del sebe z namenom, da mi polepša prednovoletne praznike, za kar se ji od srca zahvaljujem. Stihe sem na dušk izpila po požirkih enega za drugim in odžejali so me s sončno svetlobo in njeno ustvarjalno sproščenostjo.

Inšpektorji so v četrtek porušili črno gradnjo družine Strojan v Dečji vasi.

Ali se je to moralo zgoditi prav pred božičnimi in novoletnimi prazniki? Ali dejanje lahko označujemo, da je v luči rojstva sina božjega? Kje je božja dobrota, božja bližina in božja navzočnost v znamenju božičnih praznikov?

Uresničujejo se besede apostola Pavla (1 Kor. 1,27), ko pravi: »Kar je nespametnega na svetu, si je Bog izvolil, da bo osramotil modre, in kar je slabotnega na svetu, si je Bog izvolil, da bi osramotil, kar je močnega.«

Solidarnost in prostovoljstvo je pomembno dopolnilo vsem institucijam in bogati življenje v vseh sredinah

»Območno združenje Rdečega križa Radovljica (OZRK) ki deluje na območju sedaj štirih občin Bleda, Bohinja, Gorij in Radovljice je imelo centralno skladišče v kletnih prostorih Zavoda za zaposlovanje poleg trgovine Mercator v Radovljici, novi prostori RK pa so v centru Radovljice na Prešernovi cesti 1 .

Večina zaposlenih v turizmu ne pozna oblik invalidnosti, zato invalidom ne znajo ustrezno svetovati

20. oktobra, je v hotelu Lek v Kranjski Gori. ŠENT, Slovensko združenje za duševno zdravje, organiziralo konferenco v okviru čezmejnega projekta Promocija invalidom prijaznih turističnih kapacitet na čezmejnem območju, ki je delno financiran s strani Programa pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.

Zakaj nam dnevne novice v bistvu ne povedo nič uporabnega

"Prodajamo vam iluzije, ljudje. Nič od tega ni res. Ampak vi še kar sedite tam, dan za dnem, noč za nočjo, vseh starosti in barv. Vse smo kar poznate. In začeli ste verjeti iluzijam, ki vam jih prikazujemo. Začeli ste verjeti, da je svet v tej škatli resnica in da so vaša življenja neresnična. Počnete kar vam škatla reče, da počnite. Oblačite se kot v ljudje v škatli. Jeste kot ljudje v škatli. Vzgajate otroke kot ljudje v škatli. Celo mislite kot škatla. To je množična norost! Za božjo voljo ljudje, vi tam ste resnični, mi tu smo iluzija!" --Televizijski napovedalec v filmu The Network (1976)

Ljudje imamo v sebi kot kaže, genetsko zapisano potrebo po tem, da skušamo čimbolj spoznati in razumeti svet ter okolico v kateri živimo. To je verjetno tudi eden izmed glavnih razlogov zakaj smo v zahodni družbi skorajda zasvojeni s potrebo po neprestanem spremljanju dnevnih novic, pa naj si bo to v obliki jutranjega časnika ali preko radijskih novic, spletnih novičarskih mest, večernih televizijskih poročil ali kakršnekoli kombinacije vsega naštetega. Zdi se kot, da smo končno prišli v obdobje človeštva, ko nekako vemo vse o vsem in smo zaradi tega tudi bolj kot kadarkoli pripravljeni na resnično življenje okoli nas.

Nahajamo se v času velike predpraznične mrzlice. V nakupovalnih centrih se dogajajo prave borbe za raznorazno blago na policah. Kaj kupiti in kaj podariti ja trenutno vprašanje številka ena. Zadnjič sem v nekem častniku bral, da bi morali v mega nakupovalnih centrih uvesti cestno prometna pravila, ker da je brez vlada čista zmeda. Kaj si lahko človek ob tem misli, kajti verjamem, da kaj takega niso predlagali otroci ampak odrasli ljudje. Morda ravno v tem grmu tiči zajec.

Za trgovce so dnevi pred svetim Miklavžem, Božičem in novim letom vrhunci v tudi sicer najbogatejšem mesecu decembru, vsaj kar se zaslužka tiče. Otroci pa so v teh dneh prav posebej na trnih, češ, ali so bili čez leto dovolj pridni ali ne, da se bo dobri mož ustavil pri njih in jim pusti kakšno darilce, ali ne.

NASA namerava na površju Lune zgraditi vesoljsko bazo, v kateri bodo stalno naseljeni astronavti.

Izgradnja baze bo sledila nizu letov na Luno, ki jih načrtujejo do leta 2020.

Scott Horowitz, odgovorni za raziskave pri NASI, je povedal, da zaenkrat še ni odločeno, kakšna naj bi bila baza na Luni in za kaj jo bodo uporabljali astronavti.

Sonce nizko je in žarki še prešibki so,
da iskrice prižgali bi na zeleni jezera gladini;
le vile bele s prosojnimi tančicami
lahkotno plešejo in se iz vode nežno dvigajo.
Pa razprle so svoj krog in iz meglice mistične

sam…samcat... priplaval je…

Kako boleče je bilo, ko videla sem to! - Labod osamljeni…
Predvidevam, da je on, da je ona tista,
ki z mladiči je odšla, da v mrazu tem pomrli ji ne bi.

Pa zakaj niso skupaj šli, saj vedno skupaj so bili?

Ljubljana, 22.12.2006 | sporočilo za javnost

Spodaj objavljamo sporočilo za javnost predsednika republike dr. Janeza Drnovška:

"Včeraj so podrli hiše družine Strojan, ker so črno gradnje. V Sloveniji je še kar nekaj črnih gradenj, pa jih včeraj niso porušili.

Mama Elka Strojan z otroki je zdaj na planem, pod milim nebom. Začela se je zima in verjetno bo še hujša.

Kot predsednik države sem osupel in globoko razočaran, da se je kaj takšnega zgodilo v Sloveniji. Legalistične razlage, da se je to moralo zgoditi, ne sprejemam. Se je to moralo zgoditi prav zdaj, tik pred božično-novoletnimi prazniki, ko se vsi veselo predajamo prazničnemu razpoloženju? In medtem, ko bomo drugi praznovali, bo Jelka Strojan z otroki pred očmi vse Slovenije zmrzovala brez strehe nad glavo

Po študiji Svetovnega inštituta za ekonomijo razvoja pri UN, ima 2 % najbogatejših zemljanov v lasti polovico vsega osebnega bogastva.

Najbolj temeljita raziskava izvedena doslej, ki upošteva podatke do leta 2000, (novejša leta še niso znana zaradi pomanjklivih podatkov iz razvijajočih se držav) pravi, da ima na drugi strani, revnejša polovica svetovne populacije v lasti le 1 % svetovnega bogastva.

Dragi moji Prijatelji. Ob tej priliki, vam voščim vesele praznike, ki so pred nami. Istočasno pa bi vse nas povabil, da malce bolj poglobljeno pomislimo o tej prečudoviti priliki, ki jo imamo in kar Življenje tudi je.

Kako veličastno priložnost nam ponuja naše Življenje za rast, širjenje, razvijanje in dvigovanju nas samih v zavedanju, spominjanju in izražanju o tem kdo zares smo.

Hvala vsem, da si v tem predprazničnem času vzamemo čas tudi za razmišljanje o tem in nato storiti vse kar je potrebno za dvigovanje na višje nivoje nas samih in ozaveščanju nam dragih pri tem.

Zapustiti svoj dom?
Da ali ne?
Kaj predstavlja človeku njegov dom?

Če je res, kar nas življenje uči, potem ta učitelj nikdar ne more odložiti palice življenja, uk je posejan po travi, kjer je učenje pustilo sledi prav do mesta, kjer raste leska.

Ta uk sem okusila na svoji koži, ko sem izgubila dom in se 13 let borila, da sem ga dobila delno odtujenega in razsutega nazaj (denacionalizacija) in ga skrbno obnovila. Zato pravim, da je leska neprimerljiva z nobenim drugim učiteljem v življenju.

Gotovo porečete kako nenavadno sem začela opisovati to zgodbo. Zgodba je resnična. Lahko bi bila ta zgodba koristen razmislek marsikomu, ki razmišlja, da bi odtujil ali zapustil svoj dom. Razlogi za takšno odločitev so lahko številni in različni.

Bilo je na začetku jeseni, vreme je bilo še zmeraj lepo in sedel sem poleg moje žene v risalnici. Otroci so odšli v šolo in znašla sva se sama, končno s priložnostjo, da malo izpreževa.
Vzel sem jo v naročje in poljubil na vrat. V zadovoljstvu je vzdihnila, odražajoc tudi moje trenutno razpoloženje. Preživela sva polovico najine pričakovane življenjske dobe in imela vse razloge za srečo. Nikoli nisva hotela ali naredila karkoli posebnega, da bi si zaslužila to dobro usodo, ki sva jo tako polno uživala.

Toda človek je čudna žival, neprestano išče besede, s katerimi bi si razložil vzroke za svojo srečo ali žalost, misleč, da ga bo odgovor na ''zakaj'' vodil do razumevanja ''kako''.

Žena je počivala z glavo na mojem ramenu in medtem, ko sva se sprostila na zofi, sem tvegal z vprašanjem: ''Povej mi, kako si razlagaš, da imava tako dober zakon ? Nikoli nisva imela kakšnega resnega spora in moje hrepenenje po tebi se ni nič zmanjšalo. Najbrž sem pa tudi edini soprog, ki resnično ceni svojo taščo.

World Music Network je v sodelovanju z organizacijama Oxfam in Amnesty International ustanovila novo založbo imenovano Th!nk Global, katere namen je zmanjševati revščino, opozarjati na kršitve človekovih pravic in spodbujati okoljevarstveno zavest v svetu

Izjava za javnost študentov filozofske fakultete. 19. 12. 2006

Zaradi bližajoče zime se nas je nekaj študentov odločilo pripraviti zbiralno akcijo za zavetiščne živali. Namero smo želeli izpolniti v okvirju Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in tako dokazati, da lahko poleg študijskih obveznosti študentje naredimo tudi kaj šplošno dobrega. S tem bi marsikateri zapuščeni živali olajšali breme hudega mraza in votlega želodca. Tako smo stopili do pristojnih na Filozofski fakulteti in jih zaprosili za uporabo fakultetne avle. Na njihovo zahtevo smo še isti dan (v torek, 12. 12.) napisali pisno prošnjo in jo oddali. Kolegica iz Biotehniške fakultete je prav tako zaprosila za uporabo njihovih prostorov (BF), njeni prošnji pa so že na podlagi pogovora ugodili. Od Filozofske fakultete smo pričakovali podoben odziv, zato smo dan po vlogi prošnje (šest dni pred načrtovano akcijo) na svoje stroške natisnili plakate, na katerih smo avlo Filozofske fakultete določili za kraj zbiranja.

Bleščeči kelih

Rad bi povedal kratko zgodbo, ki se je resnično zgodila. Ko sem bil na turneji po Tihem oceanu, mi je nekdo poslal kelih iz Šri Lanke, z enega izmed področij, ki jih je hudo prizadel cunami. Z njim je prišlo pismo, da je ta kelih iz njihove družine, in da so se nekaj dni pred cunamijem odločili, da ga očistijo. Lotili so se dela in ga zloščili do popolnega sijaja.

Potem pa je udaril cunami in vse, kar so imeli, je bilo uničeno in je odneslo morje. Naslednji dan so šli pogledat, ali je sploh kaj ostalo in med vsemi razbitinami, ki jih je naplavilo, je bil ta kelih, ki se je bleščal v soncu. Ocean je nekako vrnil ta kelih in bil je tam med vso navlako – in sijal.

Arheologi so prepričani, da so odkrili grobnico, v kateri naj bi bilo pokopano truplo apostola Svetega Pavla.

Sarkofag, ki sega v leto okoli 390 pred našim štetjem, je bil skrit pod baziliko v Rimu.

Vatikanski arheologi so na grobnico naleteli med izkopavanji v baziliki Svetega Pavla, za katero se je že dalj časa predvidevalo, da pod svojim oltarjem skriva grobnico apostola.

Bliža se božični čas in v človeška srca se vsipajo blagoslovi enosti. Božični čas je svet, saj si zopet dovolimo začutiti hrepenenje po nečem, kar bi osmislilo in izpolnilo naša življenja. Hrepenenje in hkrati zavedanje, da obstaja razlog, zaradi katerega živimo tukaj in zdaj, v teh telesih, v tem času, na tem planetu.

V božičnem večeru je vsako leto največje število človeških src hkrati združeno v tem hrepenenju, ki je hrepenenje po ljubezni, ki jo običajno iščemo izven sebe. V okoliščinah, od katerih pričakujemo, da naj bi nas izpolnjevale in osrečevale. V soljudeh, od katerih pričakujemo, naj bi nas ljubili.

To je čas, ko nam Kristus vsako leto znova prinaša radostno oznanilo, da je v vsakem od nas ljubezen, ki jo je On izražal, ko je živel v telesu in osebnosti Jezusa. Vabi nas, naj ljubezen iščemo v lastnih srcih. Zato je sveta noč vsaka, v kateri zmoremo začutiti notranji mir in ljubezen v sebi.

Ali ste se že kdaj vprašali, kaj se je zgodilo današnji ženski populaciji. Zakaj so ženske postale nekaj, kar več ni podobno ženskemu bistvu? Da. Ženski, pravi živi ženski, prvinski naravi, ki sprejema.

Ali ste se že kdaj znašli v stanju, ko je ženska s svojim histeričnim glasom hotela uveljaviti neko idejo in so ji prisotni moški zaradi lastnega strahu popustili ali se ji celo ''vljudno'' umaknili. In s tem spodbudili, da je prevladalo nekaj, kar je navzkriž z naravnim zakonom dajanja, ter seveda tako skrito kaznovali žensko.

Ali ste že kdaj slišali razlago, zakaj se je danes potrebno toliko pogovarjati o ENAKOPRAVNOSTI med obema spoloma. Ali veste sami? Povem Vam. ZATO DA SE ZAVEDE NAIVNE ŽENSKE, da se jih izkoristi, da se jih ''na lep način'' poniža, da se jih še bolj zasužnji. Ne verjamete, poglejte stanje današnje sodobne razvite družbe, svoje sedanje življenje, poglejte svoje sodelavke, poglejte svoje otroke, v kakšne ljudi se jih vzgaja? Kam gre današnji ženski svet, ki hoče biti enakopraven moškemu? V pravo smer? V resnično enakopravnost?

Kraj za dihanje je prostor, kamor lahko uidete stran od obveznosti vsakodnevnega življenja, si umažete roke s prstjo, poslušate ptičje petje, opazujete prve poganjke pomladi in čudovito barvno paleto jeseni. Preprosto povedano, to je kraj kjer lahko sami ali v družbi prijateljev in družine na novo odkrijete vso čudovitost narave.

"Mer bharat mahan," sporočajo ponosne črke na zadku tovornjaka ... "moja Indija je velika." Res je velika, včasih kar prevelika. Pa nagnetena do nezavesti ...

Po uradnih statistikah se število vozil vsako leto poveča za 10%. Od mojega prvega obiska pred devetimi leti to skupaj nanese 135% porast (ne 90%, kot se morda zdi na prvi pogled). Že pred devetimi leti je bila gneča neznosna, torej si jo lahko predstavljate danes. Ko na Indijo pogledas s ceste, se ti zazdi kljub vsej njeni mogočnosti hudo tesna. Kerala, npr., je velika za dve Sloveniji, ima pa 10x več prebivalcev. 10 ljudi na hektar ... da o mestih sploh ne govorimo.

Vpliv zahoda se je močno povečal. Vsi so zagledani v bogastvo in denar, ki navidez kar kipi na Zahodu, nezadovoljstvo pa se samo stopnjuje. Podobno kot pri nas. Moda počasi prodira, ni čudno videt tipe z bolj modernimi frizurami in v majčkah in jeansu, dekleta prav tako oblečejo majčke z razgaljenimi rameni, čeprav redkeje. Ni redko, da rikšar ali obulični prodajalec sadja kar naenkrat potegne iz žepa hud mobitel.