Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/200612300751498

Prijatelj nedelja, 31. december 2006 @ 05:01 CET Uporabnik: Ognjeni Zmaj Sedela sva za mizo v lokalu. Bila sva tiho, zatopljena vsak v svoje misli. Pogled se mi je ustavil na njegovih očeh. Ko sem ga gledal v oči, sem se vse bolj in bolj potaplaj vanje. Glasba v lokalu je počasi izginjala iz mojih ušes. Tonil sem, tonil sem v njegove oči. Vse globje in globje, dokler nisem obnemel potopljen v njegovih očeh. V njih sem zagledal staro zaprašeno skrinjo. Z nje sem obrisal prah in videl, da je to skrinja v katero sva kot otroka spravljala igrače. Bila je pisana, lepa, barvita, kot takrat, ko sva jo zadnjič skupaj zaprla. Odprl sem jo. V njej sem namesto igrač zagledal spomine iz najinega otroštva. Vsi so bili tam. Vse, kar sva skupaj počela kot otroka, pubertetnika, mladostnika, prav vsi so bili tam. Vzel sem jih v roke in skozi njih videl kako se jih spominja on. Bili so lepi, prijazni in spoštljivi, nekateri nagajivi, spet drugi žalostni in sivi. V njih sem spoznal, da me ceni, da me ima rad in da je moj prijatelj. Ko sem jih spravil nazaj v skrinjo, jo zaprl in počasi odhajal iz globine njegovih oči, sem na njegovem obrazu opazil nasmeh. Takrat sem se zavedel, da sva skrinjo z igračami odprla skupaj in da imam prav takšno tudi jaz v mojih očeh. Komentarji (1) www.pozitivke.net