Če se postite, pomeni to hudo spremembo v življenjskem slogu in za organizem zelo stresno situacijo

Po postu v želji po zdravem življenju posega precej Slovencev. Da bi ljudem približali terapevtsko postenje, je Zavod za naravno higieno Preporod, ki ga vodi Marjan Videnšek, v sodelovanju z Lojzetom Peterletom nedavno v Celju organiziral 1. mednarodno konferenco na to temo z domačimi in tujimi govorci.

V modernem svetu opažamo paradoks, da kljub preobilju hrane človek strada na celični ravni, saj v hrani primanjkuje rudnin.

Zavira sodobne bolezni
"Medicina posta ne priznava, čeprav post ne sodi v alternativno medicino," je povedal kardiolog Tomislav Majić, dr. med., ki v zdravilišču Šmarješke Toplice vodi program posta, a ne v terapevtske, ampak v preventivne namene, kot podporni program za krepitev zdravja.

Meni, da sta post in prehransko razstrupljanje medicinsko utemeljena. Danes največji javno zdravstveno težavo predstavljajo kronične nenalezljive bolezni, kot so diabetes, srčno-žilna obolenja, debelost, rak, osteoporoza… Vzrok večine je nezdrav življenjski slog, predvsem nezdrav način prehranjevanja, premalo gibanja, kajenje.

Posledica škodljivih vplivov okolja je tudi porušeno kislinsko-bazično ravnovesje v telesu, saj se telo zakisa. Po drugi strani prehrani manjka rudnin (vitaminov, encimov, antioksidantov), zato celice propadajo in v modernem svetu opažamo paradoks, da kljub preobilju človek strada na celični ravni.

Post zato blagodejno vpliva na organizem: če manj jemo, v telo vnašamo manj škodljivih snovi, telo za njihovo nevtralizacijo porabi manj energije. Ko človek hujša, se topijo maščobe, kjer se v glavnem skladiščijo strupi. Prav tako se s postom krepi imunski sistem in niža prekomerni vnetni odziv telesa na oksidacijski stres, s tem se krepi sposobnost telesa za obnavljanje celic, kar upočasnjuje staranje.

Malo je raziskav, ki bi dokazovale neposredni vpliv posta na zdravje. Sam je v pilotski raziskavi prišel do naslednjih rezultatov: pri 120 ljudeh, ki so se 14 dni postili po njegovem programu (tri dni uvajanja v post, sedem dni postenja in tri dni privajanja na običajno prehrano), se je teža v povprečju znižala za 4,5 kilograma, holesterol za 10 odstotkov, telesne maščobe za 1,8 odstotka, enako krvni sladkor, krvi tlak pa za 10 mm/Hg. To pomeni, da se jim je tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj znižalo za desetino.

Redno letno čiščenje telesa
Različni strokovnjaki priporočajo različne tehnike posta. Tako na primer britanski zdravnik Keki Sidhwa - Shalimar med postom odsvetuje klistiranje in večjo fizično dejavnost. Ljudje naj bi v času posta predvsem počivali. Posta ne smemo enačiti s stradanjem. Vsi ljudje, meni, imajo v telesu zaloge, ki omogočajo post. Ljudje bi se po njegovem mnenju morali vsako leto postiti od 10 do 14 dni, četudi niso bolni. "Zakaj vsako leto peljete avto na servis, čeprav ni z njim nič narobe?" je ponazoril. Opozoril je na napačno mnenje, da je post tisti, ki zdravi. "Zdravi telo. Post je način, da si telo spočije, prihrani energijo, ki jo sicer porabi za presnovo, in jo vloži v zdravljenje telesa." Opozarja, da se je treba na post ustrezno pripraviti in da ga prekinemo s počasnim navajanjem na običajno prehrano.

Zaniha lahko gugalnico zasvojenosti
Izkušnje s postom ima zdravnica Sanja Rozman. V zadnjih letih se več ne posti, ker ji drastična nihanja v življenjskem slogu ne ustrezajo. Prav tako posta več ne uporablja kot metodo zdravljenja nekemičnih zasvojenosti (predvsem pri motnjah hranjenja).

Post pomeni drastično spremembo v življenjskem slogu in je za človeka zelo stresno. Če je post kratek, je stres akuten, če je večkraten, pomeni dolgoročno stresno situacijo. Pri zdravljenju zasvojenosti je kronična stresna situacija lahko problematična, ker sproži izločanje hormonov ugodja v možganih. Človek se počuti malo privzdignjeno, lahkotno, a gre v osnovi za iste hormone ugodja, ki zanihajo pri nekemičnih zasvojenostih. Zato lahko post pri ljudeh s tem, ko sproži nihanje teh hormonov, sproži tudi zasvojenost. "Prepogosto ponavljanje posta pri ljudeh, ki so nagnjeni k motnjam hranjenja, je lahko problematično, saj se ujamejo v zanko rejenja in hujšanja," je opozorila Rozmanova, ki pravi, da post nikoli ne sme biti način uravnavanja telesne teže. Nič ni narobe, če se postimo en dan v tednu, če imamo sadni dan z veliko tekočine.

Pred petimi leti je zbolela za rakom na dojki, a se med zdravljenjem ni postila. "Ko sem šla skozi terapevtske metode in psihične muke, nisem imela moči, da bi šla še skozi post. Začutila sem, da to ni zame," je pojasnila. Posta za zdravljenje raka ne priporoča, vsaj v akutni fazi bolezni ne. Če post uporabimo kot dopolnilno metodo zdravljenja, se je treba o tem nujno posvetovati z zdravnikom, saj so obdobja v zdravljenju, ko se postiti ne smeš, ker si s tem škoduješ. "Ljudje ne vedo, da tudi jemanje vitaminov in koencima 10 zmanjšuje učinek zdravljenja," je pojasnila Rozmanova.

Zdravi impotenco in stres
Ljudje napačno menijo, da postenje pomeni zaužiti nič kalorij, a je treba zaužiti od 250 do 400 kilokalorij na dan, in sicer v obliki sadnih in zelenjavnih sokov, juhe, čaja in podobno, je pojasnil dr. Andreas Buchinger, danes največja avtoriteta terapevtskega postenja. Svetuje veliko tekočine, saj se na ta način stimulirajo vsi izločevalni sistemi v telesu (ledvice, prebavila, koža), in redno klistiranje. Post jemlje kot začetek spremembe življenjskega sloga: "Če gre teža po postu navzgor, se ni nič spremenilo in s postom nismo dosegli namena," pravi. Zato na njegovi kliniki ljudem med postenjem ponudijo vrsto dejavnosti: jogo, šport, tečaje kuhanja, da se ljudje naučijo pripravljati zdrave obroke. "Tudi če ne jeste vsak dan od petih naprej, vas tak post revitalizira in pripomore k podaljšanju življenja," polaga na srce. S postom dosega odlične rezultate pri presnovnem sindromu, diabetesu tipa 2, povišanih maščobah, priporoča ga pri boleznih srca in ožilja, limfnega obtoka, alergijah, nekaterih ledvičnih in črevesnih težavah in pri impotenci ter stresu. Med postom se lahko poslabša vid, a je to prehodnega značaja, veliko pacientov ima prenizek kalij, kar je lahko smrtno nevarno, zato je treba spremljati krvne izvide.
Mojca Lorenčič
www.dnevnik.si