Bog mi ne bo odpustil. To si moram spraviti v mojo glavo.

Ko se sam s seboj usedem in pregledam vse stvari, ki sem jih naredil v svojem življenju in ki so prizadele, večkrat močno prizadele druge, si moram sprijazniti z dejstvom, da mi Bog ne bo nikoli, res nikoli odpustil.

Bog mi je na to povedal. Zelo jasno.

»Ne prihajaj k meni po odpuščanje, (je rekel Bog.) Tukaj ga ne boš našel. Nikoli ti ne bom ničesar odpustil.«

Bog mi je potem skrbno in ljubeče razložil, da je razlog, zakaj mi nikoli več ne bo nudil odpuščanja preprosto ta, da odpuščanje v Nebeškem Kraljestvu ni mogoče. In to zato, ker če bi bilo odpuščanje možno, bi morala obstajati tudi bolečina in izguba. Kar pa je popolnoma nemogoče v pristnem izkušanju Božanskega.

Začnite s kletko, v kateri je pet opic. Znotraj kletke naj s stropa na vrvici visi banana, pod njo pa postavite lestev. Hitro bo ena od opic skušala splezati po lestvi proti banani. Vendar takoj, ko se to zgodi, njo in vse ostale opice polijte z mrzlo vodo tako močno, da banana ostane nedotaknjena.

Čez nekaj časa se bo še kaka opica skušala na enak način dokopati do banane ampak z enakim rezultatom, ker boste opice ponovno obilno namočili v mrzli vodi.

Kmalu bodo opice, čim se bo kaka od njih hotela lotiti banane, popadle po njej in ji to preprečile. Takrat lahko ukinete polivanje z mrzlo vodo.

Sedaj pa vzemite eno od opic iz kletke in jo nadomestite z novo. Ta se bo seveda spet hotela lotiti banane, a jo bodo ostale napadle in ji to - zaradi preteklih izkušenj - preprečile. Po še nekaj poskusih se bo naučila, da bo napadena vsakokrat, ko se bo skušala po lestvi približati banani.

Lastnosti Prašiča

Čisto preprosto bi bilo, da nam je simbolična podoba Prašiča, kot ena energetska plast v človeškem telesu od mnogih, precej jasna: tam, kjer je veliko umazanije, blata in čudnih žuželk, je po navadi tudi on, car umazanije prašič!
Podoba kitajskega Prašiča, za naš zahodni stereotip ne velja! To ni rožnati uživač in lenuh, ki se rad pita s hrano in se komaj premika zaradi debelosti. Ne, to je merjasec pod krinko. Ni ravno ljubek in prijazen.

Njegov slogan je: "Najboljše za Prašiča" in "Vedno Prašič!"
Gre za Prašičje raziskovanje sveta in interesov, to zanj ni samoljubno. Teh raziskovanj ni nikoli konec in tu se začnejo težave. Prašičji interesi so brez dna namreč.

Novo merilo svetovnega napredka 'Happy Planet Index' oz. Indeks Srečni Planet, prvič prikaže, da človeška sreča ne potrebuje ropanja zemlje. Kaze, da lahko ljudje živijo dolga in srečna zivljenja, ne da bi pri tem uničevali bogastva planeta zemlje. Nova mednarodna ocenjevanja okoljskega vpliva in človeške dobrobiti kaže zelo drugačno sliko bogastva in revščine narodov. Rezultati so presenetljivi in kažejo popolnoma drugačno sliko svetovnega reda. Na primer, ZDA, kot ene najnaprednejsih držav - iz običajnega pogleda medijev in ekonomistov - so padle po HPI na 150 mesto, med 178 državami sveta.

Indeks Srečni Planet (HPI) se izračuna iz razmerja: kaj družba vloži (denar, naravni viri, emisije v okolje) in kaj pride iz tega ven (človeška življenja različne dolžine in sreče). Tako dobimo indekse za 178 drzav in ugotovitve so, da imamo kot svet še dolgo pot, da dosežemo dolga in kvalitetna življenja znotraj omejitev planetarnih naravnih ekosistemov. Nobena država ne dosega najvišjega možnega indeksa.

Mesto Curitiba Braziliji ima več kot 2 milijone prebivalcev ter 500,000 osebnih vozil. Visoko učinkovit, zanesljiv in celovit javni prevoz, zagotovi, da se 75 % prebivlacev, približno 1.3 mio ljudi prevaža s "površinskim metrojem" bus sistem, zaradi katerega ima Curtiba najčistejši zrak od vseh Brazilskih mest.

Jaime Lerner, arhitekt, inženir in urbanistični načrtovalec je postal župan mesta leta 1971. Namesto da bi reševal posamezne probleme, se je Lerner zavedel potrebe po celoviti in sistemski rešitvi iskajoč sinergistične rešitve za socialne, okoljske in ekološke dejavnike. Na primer v projektu Green Exchange so postavili velike zabojnike za reciklažo ob robovih revnih mestnih četrti - favel, kjer so lahko zbrane odpadke zamenjali za prehrambne bone, avtobusne žetone, šolske zvezke in učbenike. Program rešuje z recikliranim materialnom 1200 dreves dnevno.

Mesti svet je ustavil vse načrte za izgradnjo terminala za utekočinjen plin, predvsem na podlagi nerešenih vprašanj glede varnosti.

Po štirih letih pregovarjanj so mestni svetniki Long Beacha v zvezni državi Kaliforniji ustavili kontroverzni energetski projekt, ki je obljubljal učinkovit vir čistega utekočinjenega plina, vendar je hkrati predstavljal tudi kup varnostnih vprašanj na katera niso našli zadovoljivih odgovorov.

Vsi se zanimajo samo za izjemne ljudi, ljudi s karizmo in z bogatim življenjepisom. Vsaj 80% jih vse stavi na znanje in izobrazbo, na status v družbi, uspešnost in pogojeno s tem priljubljenost.

Nekako na drugem mestu je zanimanje za hobije in prosti čas, na tretjem življenjski nazor in prepričanje, na četrtem pa družinsko življenje. Ne vem, ali je bolje ostati anonimen, neopazen in delati predvsem za svojo dušo, ali pa je treba samo čakati, da te kdo opazi. Sicer še vedno ostajajo določena pravila vedenja, ki je zaželeno, od tega ideala pa nas kar veliko tako ali drugače odstopa.

El Nino in vztrajno visoke vsebnosti toplogrednih plinov bodo najverjetneje naredili leto 2007 najtoplejše zabeleženo leto, so povedali britanski podnebni znanstveniki.

Britanska meteorološka služba je povedala, da obstaja 60-odstotna možnost, da bo leto 2007 postavilo rekord, ki ga sedaj drži leto 1998, ko je bilo 1.2 stopinje nad dolgoletnim povprečjem. "Te nove informacije predstavljejo še eno opozorilo, da se podnebne spremembe dogajajo po svetu."

Nikoli nas nihče ni in ne bo ljubil bolj, kot nas ljubi Bog. Njegova ljubezen ni le dogmatična resnica, ampak šokantna resničnost, ki jo lahko izkusimo. Izkušnja njegove ljubezni popolnoma spremeni naše življenje. Ali ste kdaj razmišljali, da vas želi Bog preko bolezni česa naučiti, da bi duhovno zrasli?
Če ste si odgovorili z da, vaše spoznanje Boga ni skladno s tem, kar On sam govori o sebi.
Pridite in spoznajte, kaj je božja volja za vas! Pridite polni upanja, tudi če ste ga že izgubili!
Naj zasije luč upanja v vašem srcu ko berete te vrstice, saj vam oznanjajo veselo novico.

Bog nas ljubi in je dal svojega edinorojenega Sina, Jezusa, za nas, da bi mi lahko ozdraveli. Pozna nas po imenu, z nami je v naših stiskah. Kar je človeku nemogoče je njemu zlahka mogoče! Po križu Jezusa Kristusa, ne po mrtvem lesu, ampak po tem, kar se je na njem zgodilo, se na nas izliva neverjetna milost in moč, ki daje večno življenje. Ne le po telesni smrti, ampak tukaj in sedaj. Kakor je napovedal prerok Izaija, 700 let pred Kristusom, ko je prerokoval o Jezusovem trpljenju:

HRANA STOLETNIKOV
Dreja Novak

Pri sedemdesetih si še otrok, pri osemdesetih postajaš mladinec in če te pri devedesetih povabijo v nebesa, jim tam povej, naj počakajo na sto... in šele nato premišljuj naprej.

Ta pregovor je napisan na kamnitem znamenju, ki je na plaži v majhni tropski vasici Ogimi na severu Okinawe (del Japonske). Okinawo sestavlja 161 otokov, ki so znani po obilju flore ter favne in mogočnem tropskem gozdu. Znano pa je tudi to, da tu živi največ stoletnikov na svetu. Energični dedki in babice tu živijo v svojih domovih, obdelujejo svoje vrtove in so zelo vitalni za svoja leta. Beseda upokojitev v okinawskem dialektu sploh ne obstaja. Bolezni sodobnega časa (srčna obolenja, rak) so tu zelo redke. Povprečna starost je 82 let, pa čeprav je tu potekala dolga in krvava bitka v drugi svetovni vojni.

Dragi prijatelji,

To soboto bo na tisoče Američanov korakalo v Washington DC, da zahteva mir in pravico v Iraku in na bližnjem vzhodu. Globalno partnerstvo Avaaz se trudi da bi organiziralo svetovni glas v podporo temu shodu, zato organizira virtualni shod. Če se želiš pridružiti, oddaj glas:

http://www.avaaz.org/en/global_peace_march/act.php

Leto 2006 je najbolje zanamoval(a) osebnost ...

Dragi bralci in udeleženci včerajšnje nadvse uspele prireditve, kot smo že večkrat poudarili, so zmagovalci čisto vsi nominiranci za sončno osebnost leta 2006, saj so s svojimi dejanji pokazali veliko dobrih zgledov in osvetlili marsikatero področje. Nekdo izmed njih pa si je po menenju vas bralcev in žirije, sestavljene iz uredništev, še posebej zaslužil naziv Sončna osebnost leta 2006.

Z veseljem razglašamo Sončna osebnost leta '06 je
TOMO KRIŽNAR
Tomo je popotnik in mirovnik. Po njegovi zaslugi danes ostajajo v nubskih gorah na jugu Sudana mednarodni opazovalci. Pleme, ki je počasi izginevalo, po dolgih letih živi v miru. V mladih letih je bil popotnik. Voljo do bivanja je predal vsem svojim otrokom - dvema deklicama in najstarejšemu Janu.

Tega dne je doma tiho posedala in se predajala svojim mislim. Nikomur in ničemur ni dovolila, da bi jo zmotil v teh trenutkih zbranosti. Bilo ji je lepo, sama ni vedela, zakaj.

Tega občutja ni znala in niti ni hotela pojasnjevati ali kakorkoliže obelodaniti – zdelo se ji je, da bi ga sicer oskrunila. To je bilo nekaj, kar se je tikalo samo nje in njene duše. Nikoli nikomur ni dovolila, da bi vstopil v to skrivnostno kamrico, kjer je bilo njeno varno pribežališče.

Tega dne nikogar ni pogrešala, saj se niti najmanj ni čutila samo. Z vsem svojim bitjem se je predajala temu lepemu občutju, ki mu ni vedela imena. To se ji ni dogajalo zelo pogosto, zato je te trenutke milosti znala toliko bolj ceniti.

Danijela Premzl

Denar, status, boljše zdravje… Nikoli nam ni šlo še tako dobro, zakaj se potemtakem počutimo tako izčrpane? Ko je leta 2002, Allison Pearson napisala knjigo z naslovom: "Ne vem, kako lahko to zmore" (I don´t know, how does she make it), je razkrila izčrpanost sodobne delovne matere. Vzkliki strinjanja so se razlegali po celotni zemeljski obli. Bila je najbolje prodajana knjiga.

Zdi se, da se je v kratkem casu, ki je minil od izdaje knjige, zgodil še en seizmični premik. Vsi so izčrpani, ne samo ženske z otroki, ki hodijo v službo, vsi ostali so preutrujeni, pocutijo se kot cunje, zaradi "vratolomnega ritma zivljenja;" zivimo v druzbi 24/7, ki nikoli ne spi, komentirajo sociologi.

Raziskave kažejo na našo nezmožnost, da bi "se odklopili" in se sprostili, bodisi zaradi naših notranjih napetosti ali pa tistih, ki nam jih vsiljuje šef, druzba… Nova tehnoloska doba naj bi nam prinesla večjo svobodo, a nas možnost večje fleksibilnosti, mobilnosti počasi vodi na rob prepada. Kot če bi podpisali pogodbo s hudičem!

Edini ljudje, ki menijo da lahko ekološka pridelava hrane nahrani celotni svet so utopični hipiji, histerične mame in posamezni kmetje intuziasti. Ali res?

Pravzaprav ne! Vedno večje stevilo vodilnih v "agrobiznisu", agronomov, ekoloških znanstvenikov in mednarodnih ekspertov verjame, da preobrat v ekološko kjmetijstvo v večjem merilu, ne bi le povecalo svetovnih zalog hrane, temveč je to edini načini da izbrišemo lakoto iz planeta.

Boben je glavno vozilo, ki ga šaman jezdi skozi dimenzije.

Obstajajo mnoge teorije o tem, kako šamanski boben spreminja zavest:
* povezava z materinim srčnim utripom v maternici

Teorija predlaga, da je v instinktivnem umu sprožen arhetip potovanja v maternici v življenje in osvetljena mesta v labirintu, po katerem potujemo, so po oblikah podobni življenjem in učenjem vsakogar.
* velik sestavni del možganskih frekvenc delta

Piše: Zoran Milivojević, dr. med., psihoterapevt v novi Vivi www.viva.si

TAKO ZELO TE IMAM RADA, DA ME SKRBI ZATE

Zgodba iz ordinacije
Duška je prišla na psihoterapijo na nasvet osebnega zdravnika, ki jo zdravi zaradi zvišanega krvnega tlaka. Ta je namreč menil, da v njenem primeru zvišani tlak izvira iz "glave", in da bi ji koristilo, če bi se pogovorila s kakim strokovnjakom. Duška je zaposlena in mati dveh otrok. Živi razmeroma običajno življenje. V odgovoru na vprašanje, ali ima psihične težave, je poudarila, da ima težave z nespečnostjo, ki so v zadnjem času izrazitejše, a tudi, da je kronično zaskrbljena. V zadnjih šestih mesecih, odkar se v službi govori, da utegnejo nekatere zaposlene odpustiti, so se simptomi le še okrepili.

Med pogovorom o nespečnosti, o kateri Duška meni, da je njena največja težava, se je hitro izkazalo, da je nespečnost posledica zaskrbljenosti. Ko se Duška zvečer odpravi spat, se kljub veliki utrujenosti, ki jo praviloma čuti, v mislih že pripravlja na naslednji dan. Razmišlja o sebi in službi, o otrocih in njihovih težavah, a tudi o moževih problemih. Zamišlja si, kaj vse bi utegnilo iti narobe, in tuhta o možnih rešitvah. Ko po petnajstih, dvajsetih minutah poskusi zaspati, ugotovi, da ne gre. Povsem budna je. Takrat se jezi nase, saj ve, da je utrujena, da se mora za jutrišnji dan naspati in odpočiti, a vseeno ostane budna. Praviloma zaspi šele po polnoči. Takšne izrazite "nespečnosti" prihajajo v valovih, ki trajajo po več dni. Takrat pred spanjem vzame tableto za pomiritev, kar dela nerada, saj se boji zasvojenosti.

»Zakaj poroka, ko pa življenje v dvoje ne potrebuje uradnega pečata, da bi bilo lepo?« je vprašanje, ki si ga dandanes zastavljajo mnogi pari. Seveda ljubezen in partnerstvo ne potrebujeta uradne potrditve, če po njej ne čutimo potrebe. Vsekakor pa je tako pred vstopom v zakonsko zvezo kot pri neformalni zaobljubi drug drugemu treba premisliti, ali smo nanjo res pripravljeni, predvsem pa uskladiti poglede obeh strani glede ključnih življenjskih vprašanj.

Najlaže se je za poroko odločiti v zanosu ljubezni, ko je ta še sveža in nam dnevno postreže z novimi dogodivščinami. Z vsakim letom partnerskega odnosa se sicer bolj spoznavamo, a postajamo z odkrivanjem pravega značaja »boljše polovice« bolj realni glede naših pričakovanj v trajni partnerski zvezi.

Evropa je prevzela pobudo za omejitev nevarnih kemikalij v elektronskih napravah, sprejeta je bila zakonodaja imenovana RoHS (Restriction of Hazardous Substances). Tej potezi je sledila Kitajska, ki je tudi sprejela podobne zakone, kot del igre na trgu. Vpliv se bo po vsej verjetnosti razširil tudi na ZDA, kjer bodo prisiljeni slediti potezam omenjenih velesil.
Kitajska se podobno kot EU osredotoča v zakonu, na šest nevarnih snovi, predvsem težke kovine: kadmij, svinec, merkurij, šestvalentni krom, kot tudi zaviralci gorenja PBB in PBDE.

Glavni način pregleda bodo oznake, ki morajo obvezno biti natisnjene na izdelku oz na priloženi dokumentaciji. Zeleni e z dvema puščicama, ki lovita druga drugo je znak, da je oprema prosta omenjenih strupenih substanc. Oranžna oznaka pa kaže na obdobje, koliko časa je naprava "okoljsko prijazna." Številka v krogu nam pove koliko časa lahko uporabljamo napravo, ne da bi nam škodila, zaradi nevarnih snovi v napravi sami. Sama oznaka bo morda vodila tudi v izdelovanje in porabo izdelkov, ki bodo imeli daljši življenski čas in bodo s tem manj obremenjevali okolje.

Kako prijazno, mladi mož, od vas, da ste opazili neznatno starko,« se prijazno zahvali sivolasa ženica mladeniču, ki ji je v gneči na avtobusu odstopil sedež.
»Veste, gospa, jaz veliko lažje stojim kot vi, sicer pa tako ali tako v službi veliko preveč sedim,« se je hitro znašel iz zadrege.

»Se mi zdi, da je danes kar težko naleteti na sočutje in pozornost, ker je vse preveč komodnosti. Ga skoraj ni, ki bi še kaj naredil zastonj. Največkrat se mladi naredijo, kot da ne vidijo starega človeka in mirno sedijo dalje, raje gledajo skoz okno ali pa jih ravno takrat kdo pokliče po mobitelu. Sem že velikokrat stala, ker je današnja mladina bolj utrujena kot pa mi, stare koprive, ki ne pozebemo kar tako.«

Ob viharju, ki je pred dnevi vihral prek severne Evrope, gotovo nismo mogli mimo misli o tem, kako se nad nas vrača naš neprimeren odnos do narave. Verjetno ste tudi vi razmišljali, kako se začenjajo uresničevati črne napovedi o učinkih globalnega segrevanja, in o tem, kako jih preprečiti. Pri tem ne moremo mimo naslednjih manj poznanih, a toliko pomembnejših vidikov.

29. novembra 2006 je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) objavila poročilo z naslovom ŽIVINOREJA – NAJVEČJA NEVARNOST ZA OKOLJE

Ukrepi nujno potrebni, v katerem beremo: Glede na novo poročilo, (…), ustvarja živinorejski sektor več emisij toplogrednih plinov, računano na CO2 ekvivalent (18 %), kot prometni sektor. Prav tako je glavni vzrok degradacije zemlje in vode. In naprej: Te razprave so vključevale tudi bistveno nevarnost za zdravje ljudi, povezano s hitro rastjo živinorejskega sektorja, saj bolezni živali vedno bolj vplivajo tudi na ljudi (…).

Letenje z letali že dolgo ni več romantično ali ekskluzivno. Zaradi novih varnostnih ukrepov je predvsem zelo stresno in naporno. Letenje v kraje, ki so oddaljeni manj kot 500 kilometrov, velja danes za obliko mazohizma, saj skupaj z varnostnimi pregledi, zgodnjim vpisovanjem na let in bolj kot ne nujnimi postopki z oddajo in prevzemom prtljage običajno traja dlje kot vožnja z avtomobilom.

Žal ostaja letenje v bolj oddaljene kraje še vedno edina časovno sprejemljiva oblika potovanja. Vendar se je treba nanjo leta 2007 temeljito pripraviti.

Prihod na letališče načrtujte vsaj dve uri pred predvidenim odhodom letala. Letalske družbe sicer potnike opozarjajo, da naj bodo na letališču eno uro pred odhodom letala, vendar vam lahko gre ob prometnih konicah (na primer med šesto in osmo zjutraj) pošteno za nohte. In nervoza, ker se vam nekoliko mudi, ter potenje zaradi živcev vam lahko v poznejših fazah postopka (če vas na račun treh kapelj potu policist na primer osumi zlih namenov) hodita hudo narobe. Vzemite si torej čas in na letališču raje spijte zelo drago kavo in preberite časopis.

Piše: Barbara Novak Škarja

Čudovito! Pomislimo, končno bomo lahko živeli brez tistega mučnega občutka v drobovju, brez dušečega stiskanja v grlu, brez napetosti in stresa, zaradi katerega slabo spimo, se pretirano potimo, imamo visok pritisk, glavobole in neštete druge težave. A to se šele fiziološki učinki strahu, ki bi se jih osvobodili. Predstavljajmo si, kako bi bilo, če nas ne bi bilo strah izgubiti službe, nagovoriti neznanca, povedati partnerju kaj si v resnici želimo, izraziti svoje pomisleke nadrejenemu, se lotiti nečesa novega. Ne bi se bali bolezni, samote, izgube dostojanstva, smrti in še marsičesa. Naš življenjski prostor bi se razširil in sprostila bi se naša ustvarjalnost.

Tako mislimo, da bi bilo. Kaj pa bi se dogajalo v resnici? Kaj bi nas gnalo, da si umivamo zobe, če nas ne bi bilo strah zobozdravnika? Kaj bi nas gnalo, da se učimo, če se ne bi bali slabe ocene, jeze in zavrnitve staršev? Kaj vse bi pojedli in popili, če nas ne bi bilo strah za naše zdravje? Kakšni bi hodili naokoli, kako bi se obnašali, če nam ne bil bilo mar, kaj si drugi mislijo o nas? Bi bili ustvarjalni, če se ne bi bali konkurence? Bi se držali prometnih pravil, dogovorjenih urnikov, če nas ne bi bilo strah pred posledicami? Imamo dovolj visoko zavest, da bi to počeli z voljo lastnega prepoznanja? Kdor to zmore, je osvobojen marsikaterega strahu.