Vsem tistim, ki niste bili na prireditvi Sončne osebnosti posredujem svoj nagvor:

Spoštovani nominiranci, spoštovane nominiranke, skupine in gostje lepo pozdravljeni!

Dovolite, da se vam predstavim. Sem Tatjana Malec. S ponosom povem, da so me bralci Sončevih pozitivk in drugih spletnih strani lansko leto izbrali za Sončno osebnost. To priznanje sem si zaslužila s svojo poezijo, ki jim je razveseljevala srca in za nesebično pomoč in toplo besedo ljudem, ki so jo potrebovali. To priznanje se mi je zdelo veliko darilo za moj skromni delež. Sonce me je prijetno grelo celo leto in sedaj ga z veseljem izročam vam.

Letos so bralci spletnih strani vrednotili in ocenjevali vaše sadove dela in ti deleži v dobrobit ljudem so tako pomembni in veliki, da bi potrebovali enajst sonc. Noben nominiranec ne dobi bleska s podelitvijo priznanja Sončne osebnosti. Le priznanje Sončne osebnosti dobi blesk skoz vaše delo in dejanja.

Vsakdo od vas je prispeval svoj delež v prid človeštvu. V vašem delu se košček našega planeta prebuja v samozavest. Namen in cilj sta jasna. Povsod se dogajajo krivice, odpirajo se razpoke nepopolnega sveta, bogati so gluhi za stiske ljudi in za kaos, ki vlada. Vaše izkušnje in delo odločilno vplivajo na vizijo sveta. Nesrečni ljudje v svetu revščine povzročajo bolečino in nemir. V vašem delovanju ste bliže človeku kot črnilu. Na mnogih delih sveta se soočate z bedo in zlom, s podobo zapuščenega človeka, kjer se razkazuje velika predstava revščine, bolezni in smrti. Samo ljubezen se kaže kot velika moč.

Ekologija, varstvo narave in varovanje človekovega zdravja imata posebno mesto. Prizadevanja vstopajo v novo povezanost človeštva in odkrivajo nove razsežnosti solidarnosti, ki pozivajo da pomagamo pomoči potrebnim.

Nad tem stoletjem žal, visi apokaliptična senca. Stoletje je že ogrozilo naravo, ki je pogoj bivanja. Človek trepeče, da bo prišlo do takšnega onesnaževanja voda in naravnih virov, da bo ogroženo življenje na planetu. Ta skrb ni nič manjša doma.
Ne moremo se spremeniti v molk. Imamo evokativno zmožnost in vest, da se odzivamo, opozarjamo, delujemo, da se posvečamo ljudem, stvarem in dogodkom.

Bolečina in resnica so dobile svoj izraz pri reševanju in pomoči zlorabljenim otrokom. Presunila nas je navzočnost trpljenja ljudi v Darfurju in drugih delih tretjega sveta, zlasti otrok, zato ne moremo ostati neprizadeti. Mračno resničnost je mogoče spoznati, začutiti ozračje tega časa, ki neusmiljeno odnaša vse, kar naj bi zažarelo kot polnost življenja.

Duhovni svet in osveščenje je mogoče razdeljevati in udejanjiti z nesebičnim delovanjem in pomočjo. Pravočasna pomoč odpravlja pri ljudeh občutek izgubljenosti in preslišanjih prošenj. Zapušča za seboj sadove. Če si rešil eno samo življenje, če si postavil en sam vodnjak v državah tretjega sveta, če si rešil en sam vodni vir, si rešil cel svet.

Prebrala vam bom pesem Krokar, ki sem jo napisala k fotografiji, ki je požela blagoslov sveta. Dobila je Pulitzerjevo nagrado leta 1994. Na sliki je deček, ki ima samo še en kilometer do kampa, zadaj pa ga čaka krokar, da ga poje, ko bo umrl. Fotograf Kevin Carter je posnel fotografijo in mesto zapustil........potem je čez čas, ko se je zavedal svojega dejanja, naredil samomor (pesem Krokar in slika dečka sta na spletnih straneh Pozitivk).

Tomu Križnerju sem posvetila pesem

TOMU KRIŽNARJU, SONČNI OSEBI

Sončni žarki imajo svoj dom v puščavi.
Tam so zapustili črn žametni obraz.
Obraz, ki ga je suša izklesala Nubam
in črnim otrokom iz Darfurja in Sudana.
V pesku je zapisano ime črnega rodu.
V deželi sonca so metulji ognjeni.
Nad strehami jadrajo nemirne zvezde
in premagujejo razdalje nad peščenimi viharji.
Le zvezdi Danici so priraščena vesla
domotožja, z dateljni spoznanja črnega sveta.

Danica plava po nebu z očmi črnega bisera
in s prsti tipa materine izsušene prsi,
iz katerih se je pocedila zadnja kaplja mleka.
Nekaj kapelj se je oprijelo konic prstov
in z njih ni mogoče sprati bolečine.
V labirintu vodnih žil Afrike leži srce sveta.

Potovanja karavane po pesku.
Kakšen veliki pojem!
Pogrezanje nog v pesek.
Kakšen molk!
Dobrota prihaja iz starodavnih čudežev.
Pesek se spreminja v seme sonca.
Tu ležijo zrna med semenjem praznih besed.
Milijardna zrna, ki prosijo za vodo.
Okopana in sprana črnina v solzah.

Kdo je pripravljen brati pisave prošenj,
napisane na oblakih, ki iščejo
človeški testament dobrote?
So mar to sprevodi otrok, črne pike
na belih lotosovih listih na potovanju onkraj?

Mitični prah umrlih, Odiseja izsušenih teles,
ki prosi za škrge otrokom, za tekočino življenja,
da vodnjak zmagoslavno zažubori na mestu,
kjer se duše dotikajo in prižemajo h koži,
kjer pljuča otrok dihajo prah zapuščenosti sveta,
kjer se znoj pomoči spreminja v vodni izvir,
kjer se sončni žarki spreminjajo v pšenične bilke,
kjer pomeni premikanje peska klic dobrote.

V peščenem viharju iščejo Toma Križnarja in ne vedo,
da so ga žarki sonca obsijali doma,
kjer slavijo vnebohod njegove ljubezni.

Reportažo s slikami o sami prireditvi pa upam, da bo Igor kmalu objavil.

LP Tatjana Malec

[ Odgovori na to | # ]