Hoja po poti življenja

Poglej, kaj ti je bilo dano; tako lepo je in tako preprosto. Dano ti je bilo življenje – ne knjige in prtljaga – nič drugega. Pravijo, da tako kot smo prišli na ta svet, tako ga bomo zapustili: brez vsega. Vse odvečno, kar nas obremenjuje, smo si nabrali na poti in naložili v svojo vrečo zvijač. Mislimo, da so te stvari pomembne. Tukaj ne bi rad razpravljal, ali so, ali niso, ker bi bila razprava neskončna.

Imam primerjavo. Življenje je pot. Ima določen začetek in določen konec. Ko hodiš po tej poti, seješ semena. Ni pravila, kje poseješ katero seme, samo seješ jih. In ko hodiš dalje in poseješ več semen, se nenadoma začnejo pojavljati pred teboj sadovi semen, ki si jih prej posejal.

Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

NASILJE POSTAJA SVETOVNA EPIDEMIJA
Naj si še tako prizadevamo za mir, sožitje in ljubezen po svetu, nas dnevni dogodki venomer znova opozarjajo, da je naš povsem enakovreden sopotnik v življenju tudi - nasilje.
Nasilja seveda ne maramo. Izogibamo se mu, gledamo vstran, podpiramo vse tiste, ki se bore proti njemu, in smo se pripravljeni strinjati s še tako restriktivno zakonodajo, če bo le preprečila razmah nasilja v okolju, v katerem živimo.

Dejstva, da center mesta ponoči in različna parkirišča v našem glavnem mestu niso več varna, ni mogoče zanikati, čeprav v isti sapi verjetno velja tudi nekoliko treznejša oznaka, da si oznake "nevarno mesto" Ljubljana kljub vsemu še ne zasluži. Ponekod drugod je seveda čisto drugače, tako je na primer za brazilska velemesta znano, da so v zadnjem času različne tolpe in kriminalne združbe prevzele oblast in državo potisnile v nemočno opazovanje ob robu dogajanja.

Pravljica o Rdeči Kapici, prevedena v "sodobni jezik"

Rdeči Kapici je parenteralna mati nekega dne akreditirala transport viktuarij za babico, ki je bila senilna anemičarka in je le redko zapuščala svoj domicil. Brez asistence je Rdeča Kapica entuziastično odskakljala v obskuren gozd, ko se je pred njo nenadoma realiziral volk, ki je do tedaj latenten čakal inkognito za enormno smreko. Rdeča Kapica, ki ni bila informirana, da je volk tako maligen, se ni prav nič deranžirala.

"Kam pa kam, Rdeča Kapica?" jo je dolozno intervjuval volk.
"K babici, ki rezidira nedaleč od tu, nesem kolacijo!", je respektno replicirala Rdeča Kapica.
"Poglej!" ji je aludiral volk, ki je komaj krotil svojo sitomanijo, "koliko rožic florira tukaj! Ne boš se dosti retardirala, če jih nekaj kolektiraš za babico!"

Piše: Jasna Martinjak - Resnična zgodba 24.3.2003

Začenjam z danes. Sinov rojstni dan. Deseti… Ves dan pripravljam in pospravljam. Čutim, da sem polna napetosti, zato nerodna. Prižgem si Windrose, glasbo violin. Iz mene se začne viti žalost. Spuščam žalostne, hromeče glasove. Zaslišim notranji klic, naj se uležem na kavč, kot že tolikokrat poprej ob približno istem času dneva. Uležem se in slišim, naj glavo obrnem na drugo stran kavča. Storim tako in se prepustim. Do sedaj sem vedno videla vijolično roza svetlobo, ki je delala nad menoj in skozi mene. Danes je bila modro zelena. Začela je delati na grlu, potem na srcu in pleksusu. Kar naenkrat sem lahko zajokala. Nekaj časa so šle solze iz mene.

Čudovita Prisotnost je svoje delovanje premikala navzdol proti nogam in se tam tudi nekaj časa zadržala. Potem mi je naročila, naj ugasnem glasbo in ko sem se ulegla nazaj, je delala še skozi obraz in oči. Proti koncu so bile barve modro zeleno vijolične. Občutki izredno mehki in ljubeči

Danes od 10.00 je v prostorih Varuha na Dunajski 56 v Ljubljani potekala novinarska konferenca o aktualnih temah. Zvočni posnetek novinarske konference bo, kot ponavadi, na voljo na spletni strani Varuha v rubriki novinarske konference. Določene informacije o delu Varuha objavljajo zgolj na spletnih straneh, zato za celovito obveščenost o delu institucije ponujajo možnost prejemanja elektronskih novičk Varuha. Prijavite se lahko na spletnih straneh Varuha: http://www.varuh-rs.si/index.php?id=23. Info: 01 / 475 00 35, http://www.varuh-rs.si.

Začnimo Podari objem (Free hugs) gibanje v Sloveniji

21 letni Juan Mann iz Avstralije je začel naravnost briljantno svetovno gibanje in sicer Pokloni objem (Free hugs).

Sodeluje že 25 držav in podelili so več kot 5.000.000 objemov in število vsak hip raste. Preko Pozitivk apeliramo na vse Slovence, da se temu gibanju tudi pri nas pridružimo.

Najprej si oglejte video (http://www.youtube.com/watch?v=vr3x_RRJdd4&eurl), če začutite, da bi to počeli skupaj z nami, se nam lahko pridružite tako, da nam pišete na soncna@pozitivke.net

Za sodelovanje nam je pisalo že preko 20 ljudi, vendar še vedno iščemo prostovoljce, da skupaj naredimo to res vrhunsko idejo po vseh večjih slovenskih mestih.

Piše: Peter Topić v novi Vivi www.viva.si

NE GRE ZA KOLIČINO, AMPAK ZA VZOREC
Najpomembnejše v mojem življenju je postalo čakanje na seks z Alešem. Kompulzivna potreba, ki sem jo začutila ob misli na seks z njim, je bila pomembnejša kot vse drugo, bila je celo pomembnejša od skrbi za hčer, ki je zame najpomembnejša oseba na svetu. Kar sem hotela storiti in kar sem storila v resnici, ni bilo isto … Odšla sem k njemu in mu povedala, da njegovega vedenja ne bom več prenašala. Če je obstajala najmanjša možnost za seks, sem kljub vsemu ostala in upala na seks.

Najin seks je bil brez čustev, česar me je bilo groza, a sem kljub temu ostala. Ko sva se z Alešem razšla, sem imela veliko zaporednih avantur, po katerih sem se počutila prazno in osamljeno. Vzorec je bil takle: srečala sem moškega, ki me je privlačil. Takoj sva začela hoditi. Če že nisva takoj šla v posteljo, sva o tem govorila, razmišljala o seksu ali ga načrtovala. Vso energijo sem usmerila v seks. Ljudi, s katerimi sem seksala, v resnici nisem poznala, pravzaprav mi je bilo vseeno. Samo hodila sem še od enega k drugemu, nato k naslednjemu in si ves čas lagala.

Piše: Aurigo

(Uvod v simboliko zmaja)
Začel sem se srečevati z Mesecem. Vzhajajočim mesecem.

Sprva sem se namenil samo na kratko opisati in povzeti simboliko pomena zmaja iz določenega slovenskega teksta. Temu tekstu sem želel dodati tudi zgodbo in analizo nekega slovenskega avtorja o imenu kraja Dragejesolo, ki leži pred Benetkami. Želel sem opisati tako imenovano streljanje mimo tarče. A pred kratkim sem moral na pot v Zagreb po opravkih in v 2 urah, kolikor sem imel časa za sprehod, sem naključno pri svoji hoji naletel v izložbi knjigarne na knjigo Mjesec u Hrvata i Zmajeva pećina, ki me je tako privlekla, da sem jo brez podrobnega ogledovanja, takoj kupil. V naključjih se skoraj vedno najde ključ za različne misterije. In določeni citati iz knjige, bodo za uvod, osvetlili simboliko zmaja iz povsem naključnega zornega kota.

Neki Američan je v Atlantskem oceanu, blizu obale New Jerseyja, v zapečateni plastični vreči našel 300 pisem, namenjenih Bogu.

Pisma, naslovljena na pokojnega baptističnega duhovnika, so se po skrivnostnem naključju znašla sredi oceana, kjer jih je našel Bill Lacovara.

Bill, zavarovalniški agent iz Ventnorja, je vrečo s pismi našel, ko se je odpravil na ribiški izlet.

Projekt Soustvarjanje je se je začel koreniniti v naši domovini. Bralni večeri, ki jih vršimo vsak petek ob 19.uri, so zanesljivi gradniki našega projekta.

-Oblikovana je baza e-naslovov ljudi, ki želijo prejemati obvestila in soustvarjati. Pridruži se, širna Slovenija!

- Nekateri med vami pridno pošiljate informacije o zemljiščih, ki se prodajajo in so primerna za skupnosti v rodovnih vaseh. Lahko vam jih posredujem…

-Pripravljam razširitev na spletni strani Rodovne šole, kjer bo možno izvedeti marsikaj, kar prihaja na moj naslov. Aktualni so teksti o gradnji okroglih hiš iz kosov brun…

KO DAJEMO, POSTANEMO BOLJŠI DO SEBE IN DO DRUGIH

Dajanje resnično odpira srca in razprostira duha, kajti takrat, ko dajemo iz srca, iz hvaležnosti, se odpremo obilju vsega dobrega. Pri dajanju se včasih, še posebej pri ljudeh, ki so manj premožni, pojavi vprašanje, kaj naj sploh dam, saj ničesar nimam oz. že tako ali tako imam sam bolj malo.

Predvsem se moramo zavedati, da je potrebno dati tudi samemu sebi in ne samo drugim. S tem, ko dajemo samim sebi, sporočamo vesolju, da smo tudi mi pomembni. Obstajajo ženske in moški, ki so se vedno celo življenje samo razdajali - drugim ljudem bi dali in privoščili vse, sebi pa zgolj drobtinice. Ob koncu življenja pa so se ti ljudje čudili in se spraševali, zakaj niso ničesar dobili, kljub temu, da so se leta in leta razdajali. V čem je torej ključ?

Malce pozno, vendar še s svežimi spomini bi rada zapisala nekaj svojih občutkov v zvezi z volitvami.
Čas od ideje do odločitve, da kandidiram v mestni svet Mestne občine je minil, kot bi trenil in v sebi sem čutila neverjeten mir. Odločitev je padla. Grem poskusit, kajti samo tako bom dobila odgovor, zakaj se je ideja zgodila.

Priznam, da me aktivno delovanje v politiki nikoli ni zanimalo, razen kar se tiče splošne izobrazbe in pa pregleda na tem, kaj se dogaja doma in po svetu in prav zaradi tega sem se soočala z vprašanji v sebi, ali sem sposobna, da grem to pot. Pa sem dobila odgovor razuma. »Idi in poskušaj. Saj rada dobro delaš! Morda ti bo uspelo, da boš lahko pomagala še več ljudem.«

Redko katera žival je bila v mitologijah narodov severne poloble toliko zastopana kot ravno volk. Kjerkoli so ljudje prišli v stik z njim, je vplival na mite in legende kjer mu je bila vedno pripisana mistična vloga.
In redko katera žival je bila toliko preganjana, kot prav volk. Miljoni so bili ujeti v pasti, zastrupljeni, ustreljeni- žrtve neutemeljenega strahu in ignorance.

Danes med drugim iz letal streljajo na volkove, ki zaradi snega, ki jim onemogoča beg in prostranstev, kjer se nimajo kje skriti, nimajo nobene možnosti.

Video http://action.defenders.org/site/PageServer?pagename=savewolves_video

V Dubaju se nad ostalimi stavbami počasi dviguje stolpnica, ki bo ponosno nosila naziv najvišje na svetu. Visoka bo več kot 700 metrov, imela bo več kot 160 nadstropij, med drugim pa bo v njej 30 tisoč stanovanj in največji nakupovalni center na svetu.

Stolpnico Burj Dubai ali Stolp Dubai so pričeli graditi leta 2004, gradnjo pa naj bi zaključili predvidoma konec leta 2008. Prihodnji simbol mesta z vsakim dnem zraste za dve nadstropji in meri že 200 metrov, kar je 79 nadstropij.

"Humanitarna" pomoč Rockefellerja Afriki je gensko spremenjeno seme!!!
Oglejte si www.grain.org

Je zadeva samo podobna grozljivki v Iraku, ko so zahodne sile pod kaznijo zahtevale, da kmetje oddajo tradicionalna semena in so jim vsilile svoja, gensko spremenjena. Več na:
http://www.williambowles.info/iraq/2005/order_81.html

Piše: Janez Drnovšek

Zemlja vedno bolj propada. Neusmiljeno izgublja bitko z lovci na dobičke. Vsak dan zasedejo nov košček neokrnjene narave. Tempo je vedno hitrejši, zavest ljudi pa prenizka ali uspavana.
Klimatske spremembe so vedno bolj izrazite. Letni časi niso več tisto, kar so bili. To lahko vsak izmed nas izkusi na svoji koži. Naravnih katastrof je vedno več- takšnih kot jih prej nismo poznali.
Ali kdo kaj stori, da bi to preprečil? Tisti, ki so za to zadolženi vsekakor ne. Politiki tiščijo glavo v pesek, saj nočejo priti v konflikt s kapitalom, ki jih je spravil na funkcije. Večina ljudi živi svoj vsakdan kot da se nič ne dogaja. Raje hodijo po nakupih in gledajo televizijske nadaljevanke kot da bi si belili glavo s klimatskimi spremembami.
Nekaj zanesenjakov se bori, a jih je premalo. Lovci na dobiček jih sistematično izrivajo iz točk, kjer je še čista narava. Navedel bom nekaj primerov.

Piše: Dario Cortese v novi Vivi www.viva.si

Za zahodni svet je ta goba menda nič manj kot čudežna, za Vzhod pa je le zdravilna. Tradicionalna kitajska medicina jo pozna kot poparek, kuhano ali v jedeh ter kot "aktivatorko krvi", a tudi po splošno spodbudnem vplivu na zdravje.

Med drugim pomaga pri težavah z želodcem, glavobolu, visoki ravni holesterola v krvi in aterosklerozi, pri visokem krvnem tlaku, boleznih jeter in sladkorni bolezni, uporabljajo pa jo še za krepitev imunskega sistema in zato tudi za lajšanje težav z gripo ali prehlada.
Ta gobja dobrodejnica je doma na Daljnem vzhodu, njeno splošno uveljavljeno ime pa je japonsko. Sestavljata ga imeni za vrsto kostanja, ši, na katerem samoniklo raste v gozdovih, in za gobo, take. Zdaj jo, zlasti na Vzhodu, na veliko gojijo, bodisi na deblih bodisi na žaganju.

Čreda bizonov se premika tako hitro kot najpočasnejši bizon v čredi. Ko plenilci lovijo čredo, ujamejo in ubijejo najprej najpočasnejše bizone na koncu črede.

Takšna naravna selekcija je dobra za celotno čredo, saj so tako živali v čredi bolj zdrave in čreda pridobi na hitrosti.

Podobno se dogaja pri človeških možganih. Možgani lahko delujejo le tako hitro, kot njihova najpočasnejąa celica.

Kot majhna sem se ob cerkvenem prazniku, ki mu v Prekmurju pravimo 'proščenje' najbolj veselila beltinskih Ciganov, ki so se na ta dan ustavljali pri vsaki hiši, igrali in peli svoje, ciganske pesmi in si na ta način kaj zaslužili. Seveda so v svojem seznamu pesmi imeli tudi druge, a vedeli so, da meni morajo igrati njihove, ciganske. Svojih občutkov takrat še nisem znala analizirati, se pa močno spomnim, kako me je ob poslušanju njihovega melosa nekam odpeljalo. Nekam daleč. Zdaj vem, da sem čutila v pesmih življenje Cigana, nomada, ki venomer potuje, ki venomer išče, ki nikjer ni doma, a vendarle vsepovsod.

Imeli so me radi, ker sem jih imela rada tudi jaz, tako, kot še danes. Ravno zaradi te njihove drugačnosti, ki me, ko jih poslušam peti, odpelje v dežele, odkoder prihajajo. Čutim njihovo kri.

Zakaj jim ne pravim Romi? Zame so in vedno bodo Cigani. S spoštovanjem. Oni to vedo.

Piše: Katarina Kesič, prof. def. v novi Vivi www.viva.si

PAR SI MORA ŽELETI OTROKA
V Sloveniji je malo otrok, ki čakajo na posvojitev, zato število parov, ki želi posvojiti otroka, narašča. Parom, ki čakajo na posvojitev, je zdaj na voljo tudi tretja pot: posvojitev otroka iz druge države. Mednarodne posvojitve so pri naših sosedih, denimo Italijanih, že dobro utečene, pri nas pa so se zadeve začele šele premikati (v Sloveniji je trenutno 37 mednarodno posvojenih otrok). V Sloveniji se z mednarodnimi posvojitvami ukvarja Zavod SOS otroci in mednarodne posvojitve z gospema Evo Cerkvenik in Sonjo Rutar na čelu.

POSVOJITEV IN SLOVENSKA ZAKONODAJA
Popolna posvojitev med otrokom in posvojiteljem(a) oblikuje enako razmerje, kot je tisto med starši in biološkimi otroki, in ga pozneje ni mogoče prekiniti oziroma razvezati. Otroka lahko posvoji par ali oseba. Posvojitelj(a) je/sta polnoletna oseba, ki je/sta od otroka starejša vsaj osemnajst let. Biti mora(ta) opravilno sposobna, imeti roditeljsko pravico in jamčiti za skladen razvoj otroka. Posvojitelj(a) ne sme(ta) biti otrokov(a) krvni/krvna sorodnik(a) v ravni vrsti (brat ali sestra). Ko posvojitelj(a) dobi(ta) otroka, je/sta eno leto z otrokom v rejniškem razmerju, po enem letu pa ga uradno posvoji(ta).

Nekoč je živela spominska knjiga. Bila je zelo zajetna, nihče ji ni mogel natančno prešteti strani. Zelo se je bala zanje. Bila je še nova, brez kakršne koli vsebine, a vseeno zelo privlačna za oko. Tičala je na polici med mnogimi njej podobnimi knjigami in knjižicami, a nobena se ni mogla primerjati z njo. Skrivnost je bila v njeni izredni rahločutnosti in smislu za lepoto. Ni pa bila prevzetna in nedostopna, njeno držo bi prej opisali kot previdnost. Priznati moramo, da jo je bilo kar strah, kaj se bo vanjo zapisalo in kako.

Verjetno bi kar umrla od groze, če bi jo v roke dobil nekdo, ki je brez srca. Zato je iz dneva v dan trepetala v srcu, a navzven je kazala prisiljen nasmešek, kakor so jo naučili njeni izdelovalci. Imela pa je srečo vsaj v tem, da je sedaj bila pod oskrbo nekega prodajalca, ki je bil z dušo in telesom navezan na reči, ki jih je moral prodati in je nekako čutil z njimi, zato je v mislih iskal vsaki izmed njih idealnega lastnika, pri čemer za glavno merilo ni vzel dobičkonosne plati, pač pa je ponudnika presojal bolj po značaju in prvem vtisu, ki ga je le-ta pustil ob srečanju.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

PEKEL TAM SPODAJ
21-letna študentka je nedavno imela izredno neprijetno izkušnjo z genitalnim herpesom. Do takrat sploh ni vedela, da ta virus obstaja. Morda tudi zato, ker se veliko več pozornosti namenja rakavim obolenjem in drugim spolno prenosljivim boleznim. Ginekologinja je bila s pojasnili o značilnostih te bolezni zelo skopa, zato se je s tem vprašanjem obrnila name, svojo sosedo iz zgornjega nadstropja, ki dela na 'reviji za zdravo življenje', zatorej že mora kaj vedeti o tem. "Zanima me kaj več o tej bolezni, saj se izbruhi utegnejo ponavljati, bolečine pa niso ravno nedolžne. Rada bi izvedela tudi kaj o izvoru virusa, ter o tem, kako pride do okužbe in kako se ta prenaša.

Ali obstaja sredstvo za lajšanje bolečin? Kako je s higieno med obolenjem? Kako naj se ob neznosnih bolečin ob dotiku kože sploh umijem? Kako naj preprečim vnovično aktivacijo virusa? Kaj je z imunsko odpornostjo med izbruhom bolezni, saj so mi močno otekle bezgavke v dimljah, pritisk nanje pa je zelo boleč," je bilo le nekaj vprašanj, ki so kar vrele iz nje. Po odgovore na ta vprašanja sem se obrnila na mag. Metko Adamič, dermatolovenerologinjo, strokovnjakinjo za to področje. Za mojo sosedo in vse tiste, ki si želite izvedeti čim več o genitalnem herpesu, navedem nekaj osnovnih dejstev o tej bolezni.