V Dubaju se nad ostalimi stavbami počasi dviguje stolpnica, ki bo ponosno nosila naziv najvišje na svetu. Visoka bo več kot 700 metrov, imela bo več kot 160 nadstropij, med drugim pa bo v njej 30 tisoč stanovanj in največji nakupovalni center na svetu.

Stolpnico Burj Dubai ali Stolp Dubai so pričeli graditi leta 2004, gradnjo pa naj bi zaključili predvidoma konec leta 2008. Prihodnji simbol mesta z vsakim dnem zraste za dve nadstropji in meri že 200 metrov, kar je 79 nadstropij.

"Humanitarna" pomoč Rockefellerja Afriki je gensko spremenjeno seme!!!
Oglejte si www.grain.org

Je zadeva samo podobna grozljivki v Iraku, ko so zahodne sile pod kaznijo zahtevale, da kmetje oddajo tradicionalna semena in so jim vsilile svoja, gensko spremenjena. Več na:
http://www.williambowles.info/iraq/2005/order_81.html

Piše: Janez Drnovšek

Zemlja vedno bolj propada. Neusmiljeno izgublja bitko z lovci na dobičke. Vsak dan zasedejo nov košček neokrnjene narave. Tempo je vedno hitrejši, zavest ljudi pa prenizka ali uspavana.
Klimatske spremembe so vedno bolj izrazite. Letni časi niso več tisto, kar so bili. To lahko vsak izmed nas izkusi na svoji koži. Naravnih katastrof je vedno več- takšnih kot jih prej nismo poznali.
Ali kdo kaj stori, da bi to preprečil? Tisti, ki so za to zadolženi vsekakor ne. Politiki tiščijo glavo v pesek, saj nočejo priti v konflikt s kapitalom, ki jih je spravil na funkcije. Večina ljudi živi svoj vsakdan kot da se nič ne dogaja. Raje hodijo po nakupih in gledajo televizijske nadaljevanke kot da bi si belili glavo s klimatskimi spremembami.
Nekaj zanesenjakov se bori, a jih je premalo. Lovci na dobiček jih sistematično izrivajo iz točk, kjer je še čista narava. Navedel bom nekaj primerov.

Piše: Dario Cortese v novi Vivi www.viva.si

Za zahodni svet je ta goba menda nič manj kot čudežna, za Vzhod pa je le zdravilna. Tradicionalna kitajska medicina jo pozna kot poparek, kuhano ali v jedeh ter kot "aktivatorko krvi", a tudi po splošno spodbudnem vplivu na zdravje.

Med drugim pomaga pri težavah z želodcem, glavobolu, visoki ravni holesterola v krvi in aterosklerozi, pri visokem krvnem tlaku, boleznih jeter in sladkorni bolezni, uporabljajo pa jo še za krepitev imunskega sistema in zato tudi za lajšanje težav z gripo ali prehlada.
Ta gobja dobrodejnica je doma na Daljnem vzhodu, njeno splošno uveljavljeno ime pa je japonsko. Sestavljata ga imeni za vrsto kostanja, ši, na katerem samoniklo raste v gozdovih, in za gobo, take. Zdaj jo, zlasti na Vzhodu, na veliko gojijo, bodisi na deblih bodisi na žaganju.

Čreda bizonov se premika tako hitro kot najpočasnejši bizon v čredi. Ko plenilci lovijo čredo, ujamejo in ubijejo najprej najpočasnejše bizone na koncu črede.

Takšna naravna selekcija je dobra za celotno čredo, saj so tako živali v čredi bolj zdrave in čreda pridobi na hitrosti.

Podobno se dogaja pri človeških možganih. Možgani lahko delujejo le tako hitro, kot njihova najpočasnejąa celica.

Kot majhna sem se ob cerkvenem prazniku, ki mu v Prekmurju pravimo 'proščenje' najbolj veselila beltinskih Ciganov, ki so se na ta dan ustavljali pri vsaki hiši, igrali in peli svoje, ciganske pesmi in si na ta način kaj zaslužili. Seveda so v svojem seznamu pesmi imeli tudi druge, a vedeli so, da meni morajo igrati njihove, ciganske. Svojih občutkov takrat še nisem znala analizirati, se pa močno spomnim, kako me je ob poslušanju njihovega melosa nekam odpeljalo. Nekam daleč. Zdaj vem, da sem čutila v pesmih življenje Cigana, nomada, ki venomer potuje, ki venomer išče, ki nikjer ni doma, a vendarle vsepovsod.

Imeli so me radi, ker sem jih imela rada tudi jaz, tako, kot še danes. Ravno zaradi te njihove drugačnosti, ki me, ko jih poslušam peti, odpelje v dežele, odkoder prihajajo. Čutim njihovo kri.

Zakaj jim ne pravim Romi? Zame so in vedno bodo Cigani. S spoštovanjem. Oni to vedo.

Piše: Katarina Kesič, prof. def. v novi Vivi www.viva.si

PAR SI MORA ŽELETI OTROKA
V Sloveniji je malo otrok, ki čakajo na posvojitev, zato število parov, ki želi posvojiti otroka, narašča. Parom, ki čakajo na posvojitev, je zdaj na voljo tudi tretja pot: posvojitev otroka iz druge države. Mednarodne posvojitve so pri naših sosedih, denimo Italijanih, že dobro utečene, pri nas pa so se zadeve začele šele premikati (v Sloveniji je trenutno 37 mednarodno posvojenih otrok). V Sloveniji se z mednarodnimi posvojitvami ukvarja Zavod SOS otroci in mednarodne posvojitve z gospema Evo Cerkvenik in Sonjo Rutar na čelu.

POSVOJITEV IN SLOVENSKA ZAKONODAJA
Popolna posvojitev med otrokom in posvojiteljem(a) oblikuje enako razmerje, kot je tisto med starši in biološkimi otroki, in ga pozneje ni mogoče prekiniti oziroma razvezati. Otroka lahko posvoji par ali oseba. Posvojitelj(a) je/sta polnoletna oseba, ki je/sta od otroka starejša vsaj osemnajst let. Biti mora(ta) opravilno sposobna, imeti roditeljsko pravico in jamčiti za skladen razvoj otroka. Posvojitelj(a) ne sme(ta) biti otrokov(a) krvni/krvna sorodnik(a) v ravni vrsti (brat ali sestra). Ko posvojitelj(a) dobi(ta) otroka, je/sta eno leto z otrokom v rejniškem razmerju, po enem letu pa ga uradno posvoji(ta).

Nekoč je živela spominska knjiga. Bila je zelo zajetna, nihče ji ni mogel natančno prešteti strani. Zelo se je bala zanje. Bila je še nova, brez kakršne koli vsebine, a vseeno zelo privlačna za oko. Tičala je na polici med mnogimi njej podobnimi knjigami in knjižicami, a nobena se ni mogla primerjati z njo. Skrivnost je bila v njeni izredni rahločutnosti in smislu za lepoto. Ni pa bila prevzetna in nedostopna, njeno držo bi prej opisali kot previdnost. Priznati moramo, da jo je bilo kar strah, kaj se bo vanjo zapisalo in kako.

Verjetno bi kar umrla od groze, če bi jo v roke dobil nekdo, ki je brez srca. Zato je iz dneva v dan trepetala v srcu, a navzven je kazala prisiljen nasmešek, kakor so jo naučili njeni izdelovalci. Imela pa je srečo vsaj v tem, da je sedaj bila pod oskrbo nekega prodajalca, ki je bil z dušo in telesom navezan na reči, ki jih je moral prodati in je nekako čutil z njimi, zato je v mislih iskal vsaki izmed njih idealnega lastnika, pri čemer za glavno merilo ni vzel dobičkonosne plati, pač pa je ponudnika presojal bolj po značaju in prvem vtisu, ki ga je le-ta pustil ob srečanju.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

PEKEL TAM SPODAJ
21-letna študentka je nedavno imela izredno neprijetno izkušnjo z genitalnim herpesom. Do takrat sploh ni vedela, da ta virus obstaja. Morda tudi zato, ker se veliko več pozornosti namenja rakavim obolenjem in drugim spolno prenosljivim boleznim. Ginekologinja je bila s pojasnili o značilnostih te bolezni zelo skopa, zato se je s tem vprašanjem obrnila name, svojo sosedo iz zgornjega nadstropja, ki dela na 'reviji za zdravo življenje', zatorej že mora kaj vedeti o tem. "Zanima me kaj več o tej bolezni, saj se izbruhi utegnejo ponavljati, bolečine pa niso ravno nedolžne. Rada bi izvedela tudi kaj o izvoru virusa, ter o tem, kako pride do okužbe in kako se ta prenaša.

Ali obstaja sredstvo za lajšanje bolečin? Kako je s higieno med obolenjem? Kako naj se ob neznosnih bolečin ob dotiku kože sploh umijem? Kako naj preprečim vnovično aktivacijo virusa? Kaj je z imunsko odpornostjo med izbruhom bolezni, saj so mi močno otekle bezgavke v dimljah, pritisk nanje pa je zelo boleč," je bilo le nekaj vprašanj, ki so kar vrele iz nje. Po odgovore na ta vprašanja sem se obrnila na mag. Metko Adamič, dermatolovenerologinjo, strokovnjakinjo za to področje. Za mojo sosedo in vse tiste, ki si želite izvedeti čim več o genitalnem herpesu, navedem nekaj osnovnih dejstev o tej bolezni.

Avtor: Jure Rainer

Popolnoma soglašam z bralcem Dela, ki je pred tednom ali dvema zapisal, da Slovenci plujemo na ladji norcev. Kako naj človek drugače reče državi, v kateri že vsak tepec lahko kandidira za župana (tudi metropole); v kateri so glavni projekti umetni otok, lunapark in grajska žičnica; v kateri diplomacija klecne že ob prvem malce resneje zaprtem Slovencu na tujem; v kateri že pol desetletja kupujemo zgolj ducat operacijskih miz; v kateri sta najbolj kulturno-šarmantna dogodka v letu pijančevalski noči v Laškem in Kopru; v kateri se graditelji pediatrične klinike z drago stekleno fasado in njeno poslikavo (da o poznejšem vzdrževanju sploh ne govorimo) norčujejo iz dolgoletnega zbranega in prigaranega denarja; v kateri je statusno najpomembnejše z Janšo igrati golf; v kateri je davkarija povsem zmedena in nesposobna; v kateri cerkev dela, kar hoče; v kateri so volitve pomembnejše od blagostanja državljanov; v kateri so celo nekateri politiki kar naprej pred sodišči; v kateri se za nobeno ceno ne moremo otresti številnih »nadležnih« ljudi (na primer kakšnih Ribičičev, Jeklink, Koširk in Kučanov); in v kateri skoraj ne mine dan, da nas ne bi politiki opomnili, da živimo bolje kot smo pred dvema letoma, ko je bila na oblasti druga politična opcija.

Knjiga Mediji za državljane vsebuje študije, ki so nastale v okviru projekta Mediji za državljane (Media for Citizens). Projekt, ki ga s podporo Evropske komisije izvaja Mirovni inštitut, obravnava probleme medijskega pluralizma in komunikacijskih pravic državljanov ter si prizadeva krepiti zmožnost državljanov, zlasti manjšinskih skupin, za aktivno udeležbo v medijski družbi.

Prva študija vsebuje ugotovitve spremljanja medijskega lastništva in učinkov, ki jih ima lastništvo na neodvisnost medijev v Sloveniji. Druga se osredotoča na spremljanje in primerjanje tem, akterjev in govorcev v osrednjih televizijskih poročilih javne televizije in največje komercialne televizije v Sloveniji. Tretja pa spremlja prikazovanje manjšin, zlasti Romov, muslimanov, gejev in lezbijk v izbranih lokalnih in nacionalnih medijih v Sloveniji.

Raziskave so pokazale, da bi z uživanjem curryja lahko preprečili revmatoidni artritis in osteoporozo.

Ameriški znanstveniki so povedali, da ima rastlina terapevtski učinek. V Azijski medicini se rastlina že stoletja uporablja za zdravljenje najrazličnejših vnetij.

Že dolgo časa me ni nobena novica tako zadela, kot je bila izselitev Romov iz Ambrusa v nastanitveni center v Postojni. Težko bi rekel, da me je postalo sram zato, ker sem Slovenec. Nenazadnje si zato nisem kriv sam. Rodovnika si ljudje pač ne izbiramo sami. Tako se je pač zgodilo, da sem se rodil kot »čisti« Slovenec, kolikor smo Slovenci sploh lahko čisti. Mogoče imam kakšno kapljico uskoške (srbske) krvi, ki se je primešala še v času, ko so naši vrli predniki na grmadah zažigali prve knjige v lastnem jeziku. A naj vrže kamen vame tisti, ki je brez napačnega gena.

Nisem sentimentalen, a zgodilo se je, da so se mi ob pogledu na Rome, ki so se v spremstvu policije kakor trop prestrašenih živali zbirali v prostorih nastanitvenega centra, ovlažile oči. Zdelo se mi je nemogoče, da se to dogaja v moji domovini. Razumel bi, če bi se to zgodilo nekje drugje – v kakem eksotičnem kraju, ali morda v nekem drugem – arhaičnem času. Razjarjena množica več sto Slovencev, ki se je zbrala, da fizično obračuna z dvema ducatoma Romov, kjer so prevladovale ženske, otroci in celo nosečnice, me je spominjala na podobe divjega zahoda, kjer je ljudstvo vzelo »pravico« v svoje roke in uporabilo metode javnega linča. Kaj bi se zgodilo, če se med hordo domačinov in majhno skupinico Romov, ne bi postavil oklopljen kordon specialnih policijskih enot?!

SRCE, INSTRUMENT ENOSTI
»Človek lahko gleda le s srcem, bistvo je očem nevidno.« (Saint-Exupery, Mali princ)
»Blagor čistim v srcu, ker bodo Boga gledali.« (Govor na gori)
»Skrbno čuvaj svoje srce, iz njega izvira življenje!« (Knjiga pregovorov)

Duša izkuša ta svet kot ječo, trpi v nestalnosti narave, v katero je zaprta in ki ji preprečuje, da bi se dvignila k Bogu, izvoru. Oboje, naravo, ki nas obdaja, in svoje fizično telo imamo za ječarja duše. Vendar je takšno pojmovanje napačno, kajti življenje lahko gledamo kot šolo, v kateri moramo razred ponavljati, če se nismo naučili lekcij.

Terapevtsko jahanje se je izkazalo kot učinkovit način lajšanja motenj pri vedenjskih težavah otrok in kot oblika rehabilitacije po prometnih nesrečah

Naj imamo opravka z manjšimi vedenjskimi motnjami, kot so na primer težave pri koncentraciji, ali pa z resnimi težavami ljudi z boleznimi centralnega in perifernega živčnega sistema, v vseh primerih se je za učinkovit način lajšanja motenj in znakov bolezni izkazala terapija s konjem.

Čeprav to še vedno ni uradno priznana oblika terapije, ki bi jo sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje, se zanjo zanima vse več posameznikov in družin.

Nihče ne ve kdo, a nekdo z veliko prazničnega duha noči čarovnic je čez noč okrasil malo mesto v Koloradu s stotinami buč.

Ko so se prebivalci Boona zbudili, so odkrili, da so dobesedno vse površine prekrite z oranžnimi prazničnimi simboli.

Piše: Sanja Lončar v novi Vivi www.viva.si

ZA NAŠE ZDRAVJE GRE!
Koalicija za trajnostni razvoj podeželja, v kateri sodeluje 16 nevladnih organizacij in veliko zainteresiranih posameznikov, svari, da je vprašanje zdrave prehrane vprašanje nacionalnega interesa. V koaliciji so pripravili vizijo celovitega razvoja ekokmetijstva do leta 2013, ki naj bi tej panogi zagotovila veliko hitrejšo rast, s tem pa bi se tudi povečala količina najbolj kakovostne hrane.

Kakšne so rešitve?
1. Koalicija v svojem sporočilu za javnost zahteva, naj država dosledno spoštuje obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih evropskih dokumentov in Akcijskega načrta razvoja ekokmetijstva.

Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

PORTRET ŠKORPIJONA
Škorpijon, ki označuje osmo hišo horoskopa in ki mu vladata tako Mars kot Škorpijon, je borben, kljubovalen, in strasten, še najbolj značilni pojmi, povezani prav z njim, pa so - smrt, regeneracija in neuničljivost. Neizogibni del njegove narave je notranji nemir, zato pada iz skušnjave v skušnjavo in vedno znova najde izziv zase, poleg tega pa se loteva le tistih aktivnosti, pri katerih je potrebna maksimalna angažiranost. Znan je kot izjemno zvest prijatelj, a tudi kot tisti, ki v primeru hude ogroženosti na plan privleče smrtonosno želo.

Škorpijon je osmo znamenje zodiaka in je vodne ter obenem fiksne, stalne narave. Traja med 23. oktobrom in 21. novembrom, postavljen torej na sredo jeseni, kjer predstavlja umirajočo in opustošeno, črno in temačno naravo, čakajočo na preporod in ponovni razcvet.

Minevanje življenja

Govorim o nečem zelo preprostem. Ko dandanes odpreš časopis ali gledaš televizijo, je toliko stvari, o katerih se da pogovarjati. Tema je mir; tema je lakota; tema je revščina; tema so družbeni nemiri. Nekateri menijo, da bi tudi jaz moral govoriti o eni izmed teh stvari.

A jaz govorim o nečem, kar že poznaš. Ne o svetu; govorim o tebi. O človeškem bitju, o tem, da je v tebi, kar iščeš. O tem, kdo si.

Ljudje pravijo, da se ne rodijo s priročnikom za uporabo. A se. Vendar je njihov priročnik za uporabo samodejen, ker se navodilo glasi: bodi zadovoljen. To postane očitno v otroštvu in ostaja enako vse do dneva, ko umreš. Kar delaš, delaš zato, da bi bil srečen. Res ni važno, ali temu praviš sreča ali umirjenost ali mir. Imenuj to, kakor hočeš, ker stvar ni v besedi. Besede sledijo kasneje. Ta lepota je prišla veliko pred besedo.

Navdihnjen z oddajo TVSLO "Vse poti vodijo k vodi", sem se na prelep torkov sončen dan, 31. oktobra 2006 odločil, da raziščem strugo potoka Begunjčice.

Okoli poldneva sem parkiral malce nad gradom Kamen, si obul planinske čevlje, oprtal nahrbtnik, zagrabil palice in se spustil do struge.

Že po nekaj sto metrih so me premamili drobni potoki na območju vodnega zajetja, zato sem zavil levo navkreber in jim sledil prav do izvira.

Dve majhni plastenki, ki sem ju imel v nahrbtniku, sem z vodo napolnil do vrha, večjo pa sem se odločil prihraniti za izvir na najvišji točki izvira Begunjščice, ki jo bom dosegel.

LITERARNI VEČER - SERATA LETTERARIA

Vljudno vabljeni na dvojezični večer posvečen poeziji z avtoricama
Tatjano Malec in Mateo Kocijančič

v četrtek, 9. novembra 2006, ob 18. uri, Čevljarska ulica 22 v Kopru.

***
Bolečina, ki nam v srcu tli,
te v življenje več ne obudi.
Slejkoprej zabriše čas vse bolečine,
a spomin ostane, nikdar ne izgine.
***
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja,
spomin je kot cvet, ki nenehno poganja,
spomin je svetloba, ki duše obliva,
spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
***
Jesen se že v škrlatne barve je ovila,
deževje in hlad je spet prinesla s sabo.
Deževne kaplje pa je v solze spremenila,
v grenke solze, ki jih točimo za tabo,
saj vse naše upe je v žalost pretočila,
ker od nas odšel/a si, vendar ne v pozabo!

Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

MAMICE V ZRELIH LETIH
Najprimernejša starost za nosečnost je od 20 do 35 let. V zadnjih letih se je iz različnih razlogov povečalo število žensk, ki rojevajo po 35. ali 40. letu starosti. O tem, ali sta nosečnost in porod pri starejših ženskah bolj tvegana in tudi, kako poteka spremljanje njihove nosečnosti smo se pogovarjali s prim. Tanjo Blejec, dr. med., z Kliničnega oddelka za perinatologijo, SPS Ginekološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani.

"Nosečnico po 35. letu jemljemo kot rizično za nosečnost in porod ter ji pravimo "stara" prvorodnica, če rojeva prvič. Ker se je povprečna starost ob prvem porodu dvignila na 27 ali 28 let, je vse več tudi nosečnic, ki po 35. letu rojevajo drugič, tretjič ali četrtič. Narašča predvsem število nosečnic po 40. letu, ki jih pred petimi ali desetimi leti skorajda ni bilo," razlaga dr. Blejec.