Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na: 
  http://www.pozitivke.net/article.php/2006110422103474
  Kdaj je človek zasvojen s seksualnostjo?
  sreda,  8. november 2006 @ 05:02  CET
  Uporabnik: Pozitivke
  Piše: Peter Topić v novi Vivi www.viva.si 
NE GRE ZA KOLIČINO, AMPAK ZA VZOREC
  Najpomembnejše v mojem življenju je postalo čakanje na seks z Alešem. Kompulzivna 
  potreba, ki sem jo začutila ob misli na seks z njim, je bila pomembnejša kot 
  vse drugo, bila je celo pomembnejša od skrbi za hčer, ki je zame najpomembnejša 
  oseba na svetu. Kar sem hotela storiti in kar sem storila v resnici, ni bilo 
  isto … Odšla sem k njemu in mu povedala, da njegovega vedenja ne bom več prenašala. 
  Če je obstajala najmanjša možnost za seks, sem kljub vsemu ostala in upala na 
  seks. 
Najin seks je bil brez čustev, česar me je bilo groza, a sem kljub temu ostala. 
  Ko sva se z Alešem razšla, sem imela veliko zaporednih avantur, po katerih sem 
  se počutila prazno in osamljeno. Vzorec je bil takle: srečala sem moškega, ki 
  me je privlačil. Takoj sva začela hoditi. Če že nisva takoj šla v posteljo, 
  sva o tem govorila, razmišljala o seksu ali ga načrtovala. Vso energijo sem 
  usmerila v seks. Ljudi, s katerimi sem seksala, v resnici nisem poznala, pravzaprav 
  mi je bilo vseeno. Samo hodila sem še od enega k drugemu, nato k naslednjemu 
  in si ves čas lagala.
  Sara je bila - kot toliko drugih - nazadnje prisiljena nekaj ukreniti glede 
  svoje zasvojenosti s seksualnostjo. Za spremembo se je odločila, ko se je zavedla, 
  da zanemarja pomembna življenjska področja, kot so družina, prijatelji, delo, 
  nadarjenost in vrednote, kar je zanesljiv znak zasvojenosti. 
Več znakov
Eno samo znamenje še ne pomeni, da gre za seksualno zasvojenost. To običajno 
  potrdi več znakov, ki se pojavljajo hkrati in združeni oblikujejo vzorec, ki 
  razkrije bolezen. Včasih se ljudje osredotočijo na specifično vedenje. Novinarji 
  pogosto sprašujejo: "S koliko ljudmi moraš seksati, da postaneš zasvojen 
  s seksualnostjo?" Vprašanje je podobno tistemu, koliko kozarcev je treba 
  spiti, da postaneš alkoholik, ali kolikokrat je treba staviti, da postaneš hazarder. 
  Ne gre za količino, marveč za vzorec. Pitje alkohola preneha biti družaben dogodek, 
  ampak postane problematično in se razvije v zasvojenost takrat, ko neobvladljivo 
  vedenje postane življenjsko pravilo. Enako velja za seksualno zasvojenost. 
Seks kot omama
Ukvarjanje s seksualnostjo postane za zasvojene nekakšen anestetik. Obsedenost 
  in sanjarjenje postaneta strategiji za preživetje. Načrtovanje, razmišljanje, 
  spletkarjenje in iskanje priložnosti postanejo način, kako preživeti dan. Obsedenost 
  postane dejavnik, ki prevladuje v svetu zasvojenega, cilj pa postane sproščanje 
  napetosti. Zdravniki uporabljajo izraz acting out, ki pomeni, da zasvojeni sprosti 
  napetost in omili občutke tesnobe z iskanjem seksualne sprostitve. Acting out 
  ali izživljanje lahko pomeni začetek nove avanture, kompulzivno masturbiranje 
  v avtu ali razkazovanje (ekshibicionizem). Zasvojeni išče vrhunec, ki začasno 
  izbriše vse težave ter zmanjša strah in tesnobnost. 
Težko prepoznavanje
Prepoznavanje seksualne zasvojenosti kot bolezni otežujejo številne ovire. 
  V naši družbi je težko iskreno in resno govoriti o spolnosti, ne da bi ljudje 
  iz tega delali senzacijo, se norčevali ali kako drugače poskušali zmanjšati 
  pomembnost pogovora. Strah nas je, kaj bi se zgodilo, če del prebivalstva ne 
  bi mogel nadzorovati svojega spolnega vedenja. Najpomembnejše verjetno ostaja 
  naše trdovratno prepričanje, da je spolnost vedno stvar izbire in samoobvladovanja. 
  Na naše sprejemanje zasvojenosti s seksualnostjo vplivajo tudi seksizem in seksualni 
  stereotipi, prav kulturni stereotipi pa nam pogosto zastirajo razumevanje ljudi 
  v hudih težavah.
Drogo nosimo v sebi
Ljudje se sprašujejo, kako lahko seksualno vedenje postane zasvojenost, saj 
  ni kot alkohol ali druga mamila, ki jih je treba zaužiti. Na enako vprašanje 
  so strokovnjaki naleteli že pri kompulzivnem hazardiranju in kompulzivnem prenajedanju. 
  Spoznali so, da se zasvojenska obsedenost lahko razvije v zvezi z vsem, kar 
  povzroči značilno spremembo razpoloženja. Do tega lahko privede tolaženje s 
  hrano, dražljaji pri hazardiranju ali vzburjenost pri zapeljevanju. Pri zasvojenosti 
  s seksualnostjo je najbolj uničujoče prav dejstvo, da zalogo droge nosimo dobesedno 
  v sebi. Poleg vnašanja kemičnih snovi, kot so alkohol in mamila, se lahko omamimo 
  tudi z lastnimi možganskimi kemikalijami. Dolgotrajna raba alkohola spreminja 
  kemične reakcije v možganih, dokler spremenjeno stanje zavesti ne postane potreba, 
  brez katere se človek ne počuti "normalno". Postavljanje diagnoze 
  in zdravljenje seksualne zasvojenosti je še posebno težko, ker zasvojeni lahko 
  spremeni svoje stanje zavesti preprosto že s tem, da sanjari. Zasvojeni lahko 
  v tej omami preživijo dneve in dneve.
  Govoriti o tem, da lahko odvisnost obstaja samo takrat, ko gre za vnos zunanjih 
  kemičnih snovi v telo, je zanikanje realnosti osebe, ki je zasvojena s seksualnostjo. 
  Tako zgrešeno dojemanje tudi ne upošteva, da nastaja vse več znanstvene literature 
  s tega področja. 
Povezana z drugimi zasvojenostmi
Zdravljenim alkoholikom se pogosto dogaja, da se njihovo seksualno vedenje 
  dramatično stopnjuje. Ugotovijo celo, da so prejšnje pretiravanje v seksu racionalizirali 
  in opravičevali kot posledico alkoholizma. Ko prenehajo piti, se neobvladljivo 
  seksualno vedenje ne le nadaljuje, ampak se celo stopnjuje. 
Ljudje z dvojno zasvojenostjo, na primer kemično in seksualno, pogosto osuplo 
  opažajo, da je laže opustiti zlorabo kemičnih snovi, kot pa okrevati od seksualne 
  zasvojenosti. Navajajo več dejavnikov, ki pojasnjujejo, zakaj je tako. Zasvojeni 
  s seksualnostjo se običajno začnejo kompulzivno vesti že zelo zgodaj. Tako tridesetletni 
  zasvojenec, ki je začel zlorabljati kemične snovi pri sedemnajstih letih, svoje 
  težave morda že od petega leta naprej rešuje z zlorabo seksa. Naslednje pomembno 
  dejstvo je, da v nasprotju z alkoholikom, ki se alkoholu lahko izogne, zasvojeni 
  s seksualnostjo svojo drogo vedno nosi v sebi. Cena za to, da se lahko omamljaš 
  s kemikalijami lastnih možganov, je znatno težje okrevanje. Obstajajo tudi ljudje, 
  ki jim togost védenja o alkoholizmu preprečuje razumeti druge zasvojenosti. 
  Žalostna resnica pa je, da so vzorci dvojnih zasvojenosti obstajali že od začetkov 
  ustanovitve Anonimnih alkoholikov, kar je dobitnica Pulitzerjeve nagrade, Nan 
  Robertson, podrobno opisala v knjigi Getting Better: Inside Alcoholics Anonymous. 
  Toda dvojne zasvojenosti niso omejene samo na kombinacijo seksualne in kemične 
  zasvojenosti. Opozorili smo že na vlogo motenj hranjenja, deloholizem in druga 
  zasvojenska vedenja. Po raziskavi dr. Carnesa je bilo zasvojenih izključno s 
  seksualnostjo manj kot 17 odstotkov, v kombinaciji s seksualno zasvojenostjo 
  pa so se pojavljale še naslednje zasvojenosti: 
odvisnost od kemičnih snovi 42 %
  motnje hranjenja 38 %
  Deloholizem 28 %
  Kompulzivno trošenje denarja 26 %
  Kompulzivno hazardiranje 5 %
Ena najbolj uničujočih
Čeprav so znaki seksualne zasvojenosti povsod okrog nas, se še vedno pretvarjamo, 
  da ne obstaja in ni resnična. Razumemo lahko, da so alkoholiki in ljudje, ki 
  si uničujejo življenje s hazardom ali hrano, bolni, toda tega ne moremo povezati 
  s seksom. Nekateri prepoznavajo težavo, vendar oklevajo pri opredelitvi, da 
  gre za zasvojenost. Izbirajo besede, kot so kompulzivna ali pretirana seksualnost, 
  hkrati pa kompulzivno hazardiranje brez težav označijo za zasvojenost. Zgodbe 
  zasvojenih, ki so se odločili za zdravljenje, postavljajo boleča vprašanja o 
  javni morali, cerkvenih običajih in družinskem življenju. Razkrivajo se posledice 
  spolne zlorabe otrok, disfunkcionalnih družinskih razmer in obremenjenosti z 
  več hkratnimi zasvojenostmi (multiple addictions). Zasvojenost s seksualnostjo 
  je ena od najbolj uničujočih. Tudi tisti, ki priznavajo obstoj zasvojenosti 
  s seksualnostjo, lahko še vedno zanikajo njene posledice. Takšno je, denimo, 
  ugovarjanje, da "odvisnost od seksa sicer obstaja, vendar je skrajno redka". 
  Za strokovnjake s takšnim mnenjem je najtežje vprašanje, kako pojasnjujejo naraščanje 
  števila skupin za pomoč zasvojenim s seksualnostjo, ki delujejo po načelu dvanajstih 
  korakov. Te skupine se ne oglašujejo, svoje člane pridobivajo z napotilom pristojnih 
  služb in terapevtov ali pa se informacije širijo od ust do ust. 
Zanikanje trpljenja
Kot smo spoznali pri alkoholizmu, je pijanca, ki je tako rekoč popolnoma propadel, 
  enostavno prepoznati. Mnogim, katerih življenje je zaradi alkoholizma popolna 
  zmeda, pa v javnosti nekako uspeva vzdrževati zunanjo podobo. Na zunaj so stvari 
  lahko videti v redu ali celo čudovite. Enako velja za seksualno zasvojenost. 
  Dokler ne razumemo, kako skrita je lahko tovrstna zasvojenost, a kljub vsemu 
  raste, bomo nanjo gledali kot na redko bolezen, ki prizadene druge ljudi, ne 
  nas ali ljudi, ki jih poznamo in ljubimo. Izjava, da je seksualna zasvojenost 
  morda zelo razširjena bolezen, ki pa nima resnih posledic, je še ena od oblik 
  zanikanja. Najpogostejša šala na račun seksualne zasvojenosti je: "Če že 
  moram biti zasvojen, sem še najraje zasvojen s seksom!" Ljudje menijo, 
  da jim pretirana spolna dejavnost ne more škoditi. Posledice zasvojenosti s 
  seksom, kot so samomori, neželene nosečnosti, razpad družin, nasilje, ogromni 
  stroški zdravljenja in zloraba otrok - vse to lahko zanikamo. Toda ko resnično 
  razumemo rasizem, obsedenost z mladostjo in seksizem, nekatere šale nehajo biti 
  smešne. Postanejo odraz družbenega zanikanja in skupinskega ignoriranja človeškega 
  trpljenja. Kot je dejal Nietzsche, dajemo stvarem moč takrat, ko zanikamo njihov 
  obstoj. Zato je pomembno, da nadaljujemo z raziskovanjem te zasvojenosti. 
Peter Topić
Vir: Povzeto po knjigi Ne recite temu ljubezen (Don't Call It Love) dr. Patricka 
  Carnesa.
V naslednji številki Vive boste lahko prebrali več o enajstih vedenjskih tipih 
  in o nemoči zasvojenih s seksualnostjo (Nemoč: enajst vedenjskih tipov).
Zasvojeni lahko v omami preživijo dneve in dneve.
Zasvojeni išče vrhunec, ki začasno izbriše vse težave 
  ter zmanjša strah in tesnobnost.
  
  Vsa vprašanja v zvezi s seksualno zasvojenostjo lahko pošljete na elektronski 
  naslov seksualnazasvojensot@email.si.
  Komentarji (0)
  www.pozitivke.net