|  Raziskave so pokazale, da bi z uživanjem curryja lahko preprečili revmatoidni artritis in osteoporozo.
Ameriški znanstveniki so povedali, da ima rastlina terapevtski učinek. V Azijski medicini se rastlina že stoletja uporablja za zdravljenje najrazličnejših vnetij.
Raziskovalci iz arizonske univerze so povedali, da bodo, preden bo uporabo curryja mogoče priporočati v zdravstvene namene, potrebno izvesti še številne klinične teste. Upajo, da bo s pomočjo omenjene zelenjave mogoče uspešno zdraviti nekatera najhujša obolenja, kot so astma, multipla skleroza, osteoporoza itd.
Vir: www.svarog.org |
NE ZAMUDITE
S curryjem nad artritis
Prispeval/a: Aimee dne sobota, 4. november 2006 @ 10:26 CET
Nekaj mi pa ob branju tegale članka ni šlo v glavo, namreč vse do zdaj sem mislila, da je curry mešanica začimb, pa tudi na (začimbni) steklenički s curryjem lepo piše:
Curry - mešanica mletih začimb. Brez soli
Sestavine: kurkuma, kumina, koriander, beli poper, ingver, grško seme zelene, česen, klinčki, muškatni cvet.
V knjigi Jill Norman - ZAČIMBE IN ZELIŠČA pa sem naletela na podatek, da obstaja kar (najmanj) 5 vrst različnih currijev:
- južnoafariški,
- malajski,
- šrilanški,
- tamilski,
- madraški, v katerem so sestavina tudi posušeni in zmleti curryjevi listi.
Ali potemtakem obstaja tudi rastlina curry? Rada bi izvedela kaj več o njej!
Aimee
S curryjem nad artritis
Prispeval/a: Nara dne sobota, 4. november 2006 @ 11:46 CET
Rastlina o kateri članek verjetno govori, je ena mojih najbolj priljubljenih začimb (oziroma zelišč, če smo bolj natančni). Indijci ji pravijo kari-pata ali kaddhi-pata (oz. pisano po angleško curry leaves), po naše curryjevi ali karijevi listi).
Sveži listi drevesa kari (Murraya koengri), ki raste v jugozahodni Aziji, se sicer uporablja predvsem v curryjih (začimbnih mešanicah) in juhah, katerim dodajo značilen okus in vonj. Posušeni listi so precej manj aromatični od svežih, zato jih je treba dodati kar precej za pravi okus. Ko pripravljamo curry ali masalo, liste najprej opražimo na olju ali ghiju, da postanejo drobljivi.
Zanimiva stran o Curryjevih listih je na: http://www.uni-graz.at/~katzer/engl/Murr_koe.html.
Sicer pa mi je bilo zelo zanimivo videti včeraj v neki reviji prispevek o hujšanju, pri katerem uporabljajo začimbe, drugih omejitev pa praktično ni ... Sam redno uporabljam kakih 25 začimb in 25 zelišč, pa sem res suh... ;-) Morda ravno zato!
S curryjem nad artritis
Prispeval/a: Nara dne sobota, 4. november 2006 @ 12:01 CET
S curryjem nad artritis
Prispeval/a: Aimee dne sobota, 4. november 2006 @ 18:13 CET
Nara, hvala za izčrpen odgovor. Ogledala sem si tudi obe spletni strani, katerih link si navedel, pa sem si le na prvi lahko pomagala s klikom na nemški prevod, kajti angleščine ne obvladam, nemščino pa precej dobro.
Na curry sem namreč nora, ker mi neverjetno diši. Tudi okus jedi s curryjem mi je božanski. Tlačim ga skoraj povsod, sploh če kuham le zase. Posujem si ga po rižoti, špagetih z omako, dajem ga v obare, raguje, omake, polnjene paprike, čufte, zelenjavne juhe.... nikoli ga nimam dovolj.
Praviš, da si suhec morda ravno zaradi obilne uporabe začimb in zelišč. Poznaš morda kakšno zelišče oziroma začimbo, ki bi zmanjševala tek, oziroma ki bi pravočasno dajala signale, kdaj je hrane dovolj. Namreč, menda šele po dvajsetih minutah hranjenja pride iz možganov signal, da smo siti. Morda pri kakšni začimbi pride ta signal prej, recimo že po desetih minutah ali manj. Morda je ta začimba prav curry? Imaš morda kaj izkušenj s tem?
Aimee
S curryjem nad artritis
Prispeval/a: Nara dne nedelja, 5. november 2006 @ 10:52 CET
Navadno pa niti ni toliko pomembno zmanjšati tek, kot izboljšati presnovo. K temu pa začimbe še kako pripomorejo in od tod lahko pride hujšanje. Verjetno pa ta metoda ne bi bila najbolj učinkovita pri ljudeh, ki so debeli kljub obilu začimb (npr. Indijcih). Vseeno pamoram priznati, da tako grdo debelih Indijcev, kakršne vidiš na zahodu, sploh še nisem videl.
.... No, zdaj se pa že oddaljujem od teme članka ...
S curryjem nad artritis
Prispeval/a: Drago dne torek, 7. november 2006 @ 15:00 CET
Kolikor je meni poznano telo spozna le surovo hrano in ima zanjo ustrezne mehanizme, tudi mehanizme za sitost. Npr. pri uživanju kuhane hrane se pojavi levkocitoza t.j. pride do povečanja belih krvičk, kar se lahko sklepa, da gre za tujek v telesu.
Kot bom navedel primer z mesom, ki je najbolj očiten: kuhanega, pečenega ali drugače toplotno obdelanega mesa se lahko poje precej, kot pa tatarskega bifteka, surovo meso, pa malo, ker naravni mehanizem deluje.
Mislim, da nam vsa ta naša znanost ne služi tako, kot se jo uradno in medijsko predstavlja in je za njo škoda vsakega porabljenega, bolje izgubljenega časa.
Zanimiva je ugotovitev Nare, da so Indijci (verjetno da o Indijkah niti ne govorimo) na Zapadu neprimerno debeli. Kar pomeni, da je Zapadna hrana slabe kakovosti, je slabo hranilo, poleg tega pa tudi neprimerno pripravljena, verjetno mnogo slabše kot v Indiji, zato tudi telesni mehanizmi drugače delujejo.