Dež majhnih delcev, ki prihajajo od zunaj našega osončja in padajo na Zemljo, bi lahko pomagali pri segrevanju Zemljinega podnebja, so dejali raziskovalci, ki so raziskovali povezavo med kozmičnimi žarki in nastajanjem oblakov v naši atmosferi.

Skladno s to teorijo, ki jo je raziskovalec Fangqun Yu z Univerze v New Yorku objavil v publikaciji Revija za geofizikalne raziskave – Fizika vesolja, se atomski delci izven sončnega sistema premikajo z ogromno hitrostjo v Zemljino atmosfero in pri tem cepijo molekule zraka v ione, ki lahko ustvarjajo pogoje za nastanek oblakov, vendar le v primeru, da so v zraku prisotne posamezne ključne kemikalije.

Sporočilo kanalizirano
15. november 2006

~ Nova matrica ~
Ponovno ožičenje vaše energijske matrice

To sporočilo je v povezavi z velikim sporočilom prejšnjega meseca. (Poglej) Tukaj grupa več razloži o tem, kaj se dogaja, ko začenjamo to nadgradnjo človeškega ožičenja. Razložili so, da je, četudi energijska matrica nikoli ne more biti spremenjena, mogoče dodati novo prevleko na obstoječo matrico. To postaja vznemirljivo. Obdržati se v sedlu je samo začetek.

Veliki objemi in nežni dregljaji
Steve Rother
Govorec Grupe

Tokrat vam želi ČEBELARSTVO MA - JA na kratko opisati postopek kako smo prišli do novega izdelka na naši prodajni polici.

Med s sokom rdeče pese smo začeli pridelovati leta 2002, leta 2004 pa še med v satju s sokom rdeče pese, katerega čebele gradijo v kozarcih.
Postopek pridelave poteka v kozarcih, ki so nastavljeni na nakladnem panju tipa GJ. Sam v ta namen uporabljam dva nakladna panja. V enem pridobivam med s sokom rdeče pese, v drugem pa čebele gradijo satje v kozarcih s prostornino 720 ml.

Za tiste, ki boste hoteli pridelati ta zanimiv, privlačen in zdrav čebelji pridelek, je začetek maja pravi čas, da posejete rdečo peso. Priporočam, da peso posejete v zemljo, na kateri že nekaj let niste uporabljali kemičnih sredstev za dognojevanje ali uničenje plevelov.

Japonska. Kaj sploh vemo o tej državi? Tako oddaljena, kot da je na drugem planetu. In ko srečamo kakega Japonca, se nam tudi zdi, kot da prihajajo s kakega drugega planeta. Njihovo obnašanje nam je popolnoma nerazumljivo, absurdno, nenavadno, smešno. Bolj kot ne jih poznamo samo po stereotipih: po svetu hodijo s fotoaparatom, oziroma zdaj videokamero za vratom, nori so na raznorazne elektronske pripravice in delajo po 14, 18 ur na dan. Za razliko od Indije, kamor vleče skoraj vsakogar, ne poznam skoraj nikogar, ki je bil na Japonskem.

Koščki informacij, ki občasno pricurljajo do mene, so fascinantni. Kot na primer to, da Japonci sklepajo kredite, ki jih bodo odplačevali njihovi otroci in celo vnuki! Še en tak fenomen, ki je najbolj izrazit na Japonskem, je »hikikomori«. Izraz pomeni dobesedno 'povleči stran, biti omejen na'. Uporablja se za mladostnike in mlade odrasle, ki so se umaknili iz družbe in se zaprli v svojo sobo za obdobje daljše od šestih mesecev. Nekateri pa tako preživijo cela leta, viri omenjajo recimo primer fanta, ki je odrezan od sveta živel od svojega 14. leta in tako preživel 13 let – polovico svojega življenja!

Pot do sreče ni v iskanju koristi in koristnosti – (saj se po zadovoljitvi ene potrebe pojavi druga) , pač pa v dopuščanju in predajanju.

Boleč je občutek, ko ugotoviš, da stopajo ljudje v stik s teboj le na podlagi lastnega interesa – ko vidijo v tebi/želijo iz tega razmerja iztržiti nekaj za svoje dobro, bolje rečeno za lastno korist.

Zato meni ne pomeni nič denar, hiše, bla, bla, pač pa vrednotenje.

Kot rešitev si priklicujemo idejo o »bogu«, ki je dober, vsemogočen in nas ima z vsemi napakami vred brezpogojno rad. Vse tisto, po čemer hrepeni človeška duša. In se tolažimo, da je človeška rasa v svojem bistvu vrsta kompatibilnih posameznikov, ki bomo »eno«, ko bomo odvrgli masko telesne navlake.

Rezultati raziskave organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) so pokazali, da se zaradi zivinoreje v ozracje sprosti vec toplogrednih plinov kot pri uporabi transportnih sredstev. Po podatkih FAO predstavlja gnojilo, proizvedeno v zivinoreji, 65 odstotkov dusikovega dioksida, ki se sprosti zaradi clovekovih dejavnosti in prispeva k segrevanju ozracja skoraj 300-krat vec kot sproscanje ogljikovega dioksida, poroca nemska tiskovna agencija dpa.

Japonska se krči

Japonska je začela pot po kateri še nobena razvita država ni zavestno stopila - trajnostno in neizprosno upadanje prebivalstva. Gnilo jabolko, v katerega si ne upajo zagristi mnogi politiki in ekonomisti, ker za sabo potegne popolnoma nova razmerja. Iz rasti količine (prebivalstva, ekonomije) v rast kakovosti.

Japonska ne bo sama, seveda. Italija, Rusija, Litva, Češka, Slovenija in še mnogo drugih se bo začelo krčiti po številu prebivalstva. Vendar Japonska, ki se je lani skrčila za 21,000 je pionirka in primer ostalim državam. Ali upadanje prebivalstva nevzdržno pomeni upad vitalnosti družbe, ter povabilo materialni revščini? "Japonska je pionir na tem področju in je pomembno, da pokaže uspeh." pravi Hitoshi Suzuki, vitalen starejši raziskovalec na Daiwa Inštitutu, ki pravi, da ni zaskrbljen, ker upad prebivalstva ni nekaj česar bi se morali bati.
Vendar zakaj ne?

Z osredotočanjem na svoj vdih in izdih se sprostimo in si predstavljamo, kako v nas skozi vrha glave priteka zlata svetloba, ki pomeni ljubezen, mir, harmonija in zaupanje. Svetloba se širi po celem telesu z vsakim izdihom, z vdihom pa pritegnemo to svetlobo iz vrha glave v nas.

Priporočilo:
Vizualiziramo toliko časa, da začutimo popolno predanost, umirjenost duha in zlitje z Univerzumom. Počasi, ko se poglabljamo v sebe začutimo, kako smo varni in zaščiteni pred negativnostim tako, da se nam ne more popolnoma nič slabega zgoditi. Stvari sprejemamo razumsko, saj je um in srce v meditaciji povezan in deluje kot celota. Ni nam pomembno več to, da se stvari ne odvijajo tako, kot smo si zamislili ali pričakovali. Ne analiziramo več situacij, ki se »nam« zgodijo in s katerimi se ne strinjamo. Tudi ne gojimo več občutkov samote, jeze, zamer in sovraštva. Vse kar se nam dogaja sprejmemo kot dejstvo, da se je zgodilo z nekim namenom, da se iz situacije, če je negativna, nekaj naučimo in drugič delamo, razmišljamo ali govorimo drugače, če pa smo zadovoljni in ljubeči pa očutimo, da smo na pravi poti.

Ena od stvari, ki me zadnje čase najbolj fascinirajo. Strah, ta prvinski občutek, ki s svojimi koreninami pustoši skozi sleherno človeško dušo, posledično pa tudi telo. Nekaj tako veličastnega, dokler živimo v njegovi senci, dokler ga ne razumemo. Nisem strokovnjak, ne mislite tega. Vse tisto, kar pišem, so moji občutki, moja filozofija, ki pa se je, kar vedno priznam, pričela s prebiranjem knjig o duhovni in osebnostni rasti.
Verjetno se tudi ne bom nevem koliko razpisal, a rad bi se razpisal vsaj toliko, da povem česa sem se naučil o tem pojavu, o strahu.

Preživljal sem dan, tako kot mnoge prej, sprehajal sem se po mestu, ki sicer ni bilo moje domače. Tam sem bil študent, preživljal sem, tako kot mnogi, eno zanimivo obdobje življenja. Tako kot mnogi, sem v tem okolju naletel na stvari, o katerih sem se moral še precej naučiti. A ni bilo toliko zunanjega, tisto kar sem moral spoznati. Začel se je prebujati moj notranji svet, potreba po izražanju, potreba po spoznavanju samega sebe, mojega mene in iskanje mojega jaza. Torej, potoval sem skozi eno od mnogih vesoljnih poti, mimo fizične knjigarne… in tam se je začelo.

Na jugu Indije je Dalai Lama, izgnani duhovni in državni vodja Tibetancov, spregovoril sto tisoči množici in jih pozval k miru, sočutju, prav tako pa je nakazal naklonjenost vegetarijanstvu.

Še posebej se je osredotočil na Kitajski narod in jih opozoril s svojim toplim šarmantnim, uglajenim nasmeškom, da to ni poziv ali prošnja, da naj bo Tibet ponovno svoboden in popolnoma neodvisen od Kitajske in da ne mara, da bi ga uvrščali med separatista. Z občudovanjem je spregovoril o Kitajskih dosežkih, o njihovem sistemu vladanja, o razvijajoči infrastrukturi odkar je Tibet kot avtonomna regija priključena Kitajski in da bi bilo nezaslišano, če bi bila njegova želja, da bi dušil ekonomski napredek svojega naroda.

Dieta stotih kilometrov

Ko se tipični Američan usede za mizo, pripravljen za obedovanje, je skoraj vsa sestavina na njegovem krožniku prepotovala okoli 1.5000 kilometrov. In nekomu se je pri tem porodilo vprašanje:« Le kakšna bi bila ta ista slika, če bi se za leto dni prehranjeval le z lokalno hrano?«

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Ali nas čustva ovirajo pri osebnem razvoju in komunikaciji z drugimi ljudmi? Sovraštvo, ljubezen, prezir, želja, ljubosumnost, jeza imajo svoje posebno življenje in logiko, ki nam jo bo pomagal pojasniti ugledni psihoterapevt Zoran Milivojević, ki z Vivo začenja projekt čustvenega opismenjevanja.
Psihoterapevt dr. Zoran Milivojević ima najvišji status trenerja (T.S.T.A - Teaching and Supervising Transactional Analyst) in je prva oseba s tem statusom v Vzhodni Evropi.

Katera čustva nas ovirajo na poti k zrelosti in kaj lahko naredimo, da bi to presegli?
Prepričan sem, da človek zares odraste v psihološkem smislu in doseže zrelost takrat, ko brezpogojno sprejme samega sebe. To pomeni, da se jemlje takšnega, kot je, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Mnogi so v puberteti nezadovoljni s svojim videzom, nato pa to fazo prerastejo in sprejmejo svoje telo takšno, kot je. Pri tem, o čemer govoriva, pa gre za sprejemanje svoje osebnosti. To seveda ne pomeni, da moramo sprejeti tudi svoja vedenja. Nasprotno. Dober človek odstopi od vedenj, za katera doume, da so slaba. V tem smislu so glavna ovira na poti k doseganju zrelosti čustva, kot so občutek nezadostne osebne vrednosti, sram, prezir in sovraštvo do sebe ter podobno. Ko se človek brezpogojno sprejme, izgubi zmožnost, da bi čutil takšna čustva. Vzemimo sram. Človek, ki naredi nekaj, kar ni dobro, lahko občuti krivdo, nikoli več pa sramu. Prav pri sramu namreč menimo, da smo kot oseba slabi in da drugi to vedo, pri krivdi pa, da smo v resnici dobri, le da je bilo naše ravnanje slabo. Prav zato nam krivda lahko pomaga, da postanemo boljši.

Piše: Janez Drnovšek

Kako globoko zna biti medijsko in politično dno, so si mnogi med vami lahko ogledali v torkovi oddaji naše nacionalne televizije. Nadebudni snovalci oddaje, ki imajo na očeh le številke gledanosti in reklame, so tokrat presegli sami sebe. V oddajo so povabili najbolj demagoškega politika na eni strani in predstavnike marginalizirane narodnostne skupine na drugi. Želeli so show in dobili so ga. Saj drugega ni bilo za pričakovati: zmerjanje, žalitve, poceni zasmehovanje. Politik, ki so ga povabili, drugega tako ne zna in so morali pričakovati, da se bo zgodilo to, kar se je: najbolj sramotna oddaja v zgodovini samostojne Slovenije. In marsikoga je bilo res sram, da se to dogaja v Sloveniji.

Marsikdo pa se je dal poceni demagogiji potegniti v blato in je navdušeno pritrjeval sovražnemu in primitivnemu govoru. V razgretem ozračju zadnjih tednov, ko je duh nestrpnosti in sovraštva ušel iz steklenice, kamor smo ga zaprli, ko smo si še prizadevali za vzpostavitev moderne, pravične in do manjšin strpne države, to pravzaprav ne preseneča več.

Ena izmed mojih želja je tudi ta, da bi bilo čimveč srečnih ljudi na svetu. Na način kako bi sam lahko kaj za to naredil poleg običajnih stvari, ki jih že počnem v življenju, me je spomnila prijateljica, ki mi je pred časom podarila, kar je razvidno iz spodnjih slik. Pikapolonico sreče.
Na to me je spomnila tudi zgodba o kamnu hvaležnosti iz filma "The Secret". Razmišljal sem: "Zakaj pa ne kamen sreče?". Ideja o podarjevanju sreče drugim ljudem v podobi pikapolonice se je tako rodila.

K sodelovanju v gibanju "PODARIM SREČO" vabim vse, ki želite tudi sami osrečevati druge ljudi in na tak način vplivati tudi na to, da bo vaša osebna sreča še večja.

Več o sodelovanju si poglejte TUKAJ

Prispevek Slovenca k podnebnim spremembam je v povprecju 10 ton CO2 emisij/leto. Znanstveniki ocenjujejo, da je emisija na prebivalca Slovenije, ki bi bila pogoj za stabilno ravnovesje podnebja okrog 2 t/leto.

Tu pa je seznam 10 preprostih stvari, ki jih lahko vsakdo naredi za ublazitev globalnega segrevanja:

1. Zmanjsaj temperaturo svojega doma za 1°C in s tem zmanjsaj letno do 300 kg emisij CO2 v svojem gospodinjstvu, saj se povprecno 70 % energije v gospodinjstvu porabi samo za ogrevanje. Ta izracun temelji na predpostavki, da se prihrani od 5 do 10 % energije na zmanjsano stopinjo Celzija temperature.

Sfinga bi naj bila stara vsaj 4.500 let, vendar nekateri trdijo, da sega v obdobje pred 9.000 leti.

Večina arheologov meni, da je Sfinga stara 4.500 let, vendar drugi trdijo, da bi sodeč po vzorcih preperevanja, ki jih je moč zaslediti na Sfingi, lahko nastala še veliko prej.

Že več let egiptologi in arheologi menijo, da nastanek čudovite Sfinge sega v obdobje okoli 2500 pr.n.št., vendar pa so nedavne študije pokazale, da je bila izgrajena nekje v obdobju 7.000 let pr.n.št.

Izšla je knjiga z naslovom »Sibirska cedra - med mitom in resničnostjo« avtoric Mojce Teršek in Bare Hieng. Iz znanstvenih študij raziskovalnih inštitutov v Tomsku in izkušenj avtohtonih prebivalcev se je spletla zgodba, ki bralca popelje od sibirske pravljice do resničnosti tukaj in zdaj. Pravzaprav gre za antropološko študijo in znanstveno raziskovanje obenem.

Sibirijo avtorici prikažeta kot srce velike in mogočne dežele Rusije, ki ju je očarala z lepoto svoje neskončnosti, veličastno naravo in absolutno harmonijo, ki se odslikava v srcih ljudi onkraj Urala.

Knjiga »Sibirska cedra – med mitom in resničnostjo« je knjiga o »speči deželi« Sibiriji, kjer so meje med resničnostjo, pravljicami in miti zabrisane, tako kot so zabrisane meje med časom zdaj in nekoč. Sibirijo opisujeta kot neskončno deželo, kjer se stepe, reke, jezera, tajga in močvirja razprostirajo med mogočnimi gorami in se zgubljajo v severnih morjih. Vso lepoto pokrajine ponazorita tudi s slikovnim gradivom.

Piše: Bern Jurečič v novi številkiKarme plus

PORTRET STRELCA - DVOJNA NARAVA KENTAVRA

Kakšno bo deveto znamenje Zodiaka, je odvisno od tega, ali človekova humana stran prevladuje nad živalsko in nekontrolirano. V prvem primeru se srečamo z izumiteljskim duhom, ki ima tudi intelektualni potencial, v drugem pa s hazarderjem in prevarantom.

Strelec kot deveto znamenje horoskopa se začenja 22. novembra in traja do 21. decembra. Strelec je tretje in zadnje med ognjenimi znamenji, pri katerem moč ognja in plamenov dobiva nove dimenzije, in sicer duhovno jasnost, notranjo rast in prosvetljenje duha.

Alois Kolar, Praktik Naravnega zdravja - Naravne Higiene, B. HSc.

Problem cepljenja - vakciniranja je v tem, da ljudje še vedno verjamejo umetnosti medicine (doktorjem te čudne znanosti), da cepljenje - vakciniranje izgrajuje protitelesa, ki ščitijo cepljeno/cepljenega pred boleznijo, kar je v bistvu prevara brez znanstvene osnove. To sem že pojasnil v enem izmed prejšnjih odgovorov o "imunskem sistemu", kot ga napačno razume umetnost medicine, ta imunski sistem pa prestavlja steber medicine, ki je samo mit, nič drugega kot mit.

Prodajna propaganda oglaševanja v medijih in veliko "strokovnih" mnenj sila eminentnih medicinskih in farmacevtskih strokovnjakov je čisto vsako leto izrečenih o cepljenju, čeprav ni nobenega dokaza ali evidence, ki bi podprla kakršnokoli trditev o resnični vrednosti cepljenja - vakcinacije. Po drugi strani pa je ogromno obstoječih dokazov podanih iz znanstvenih virov, procesov na sodiščih in zdravniških poročil, ki podpirajo trditev, da je kakršno koli cepljenje nevarno - lahko tudi smrtno nevarno in nikdar dobrodejno! Gre za strahovito velik business in nič drugega.

Avtor: Jure Rainer

Pa smo dočakali še to! Politika se s svojim močnim vplivom in dolgimi lovkami prebija mimo stroke in s svojimi represivnimi ukrepi poizkuša čisto posredno usmerjati življenje državljanov, nenazadnje svojih volivcev, v svojem trideset strani dolgem »skropucalu«, ki nas uči, kako povišati rodnost v republiki Sloveniji, na drugi strani pa pazi, da se bo zaradi predlaganih ukrepov polnila državna blagajna in ne blagajna bodočih mladih družin.

Največ prahu je dvignil predlog v pripravljenem zakonu, ki določa, da bodo vse zdrave ženske, ki se bodo odločale za prekinitev nosečnosti, operativni poseg plačale same. Tudi sam sem proti splavu, kot obliki kontracepcije, vendar iz podatkov, ki so ažurni in nam na voljo je razvidno, da se število opravljenih splavov strmo spušča. Še pred dvajsetimi leti, se je v Sloveniji za splav odločilo nekaj manj kot dvajset tisoč žensk, pa je rodnost še vedno naraščala oziroma ostajala na višini preteklega leta. Nismo se srečevali z upadanjem števila rojstev, kot je primer zadnjih let, pa čeprav se je število opravljenih splavov zmanjšalo letno za deset odstotkov in pristalo na letošnji številki pet tisoč osemsto opravljenih posegov. Uspešnost pri zmanjševanju splava nam pripisuje tudi komisija EU, ki pravi, da smo pod povprečjem, po opravljenih posegih na prebivalca EU.

Piše: Bono Baršek

POLITIKA KOT MANIPULACIJA
O umetnosti manipulacije govori že skoraj vsak priročnik za menadžerje in politike. Definicija politike same je: "kako prepričati ljudi, da to, kar govorim, tudi resno mislim narediti". Dragi moji, dovolj dolgo ste že tu, da vidite, da je res tako. Politika je umetnost laži. Ni pa politika edina... Ker politika mora biti takšna kot je, da bo pripeljala ljudi do spoznanj o sebi, ne moremo o njej soditi. Ima pozitivno in negativno stran. Kdor pozna obe, ne sodi.

Ob tovrstni manipulaciji, ki vodi svet točno tam, kamor mora iti - ampak vsem ne bo všeč, kam bo šel - je zelo dobra ideja pozabavati se malo s pojavom potrošniške družbe, o čemer zelo veliko vejo ekonomisti pa tudi sociologi. Šli bomo malo na začetek in se spomnili, da je zakon akcije in reakcije glavni zakon manifestiranega vesolja in da je seveda še kako dejaven v ljudeh samih. Ta zakon lahko najdemo v prav vseh oddelkih življenja. Zakon akcije in reakcije pomeni bitko med aktivno in pasivno silo (v politiki so to lahko demokratske stranke proti konzervativnim in podobno) med "Dobrim" in "Zlom", kar je le pogojna ocenitev.

Sočutje je ljubezen, s katero se ne kupčuje.

*
Sočutja, ki je proizvod resnične preračunljivosti, ni mogoče izraziti kot ljubezen.

*
Biti v morali usmiljenja, ki je določena s principi, kjer je vse preračunano, pomeni reduciranje zaupanja, da bi pokazali skrb in sočutje za osebno življenje drugega. Ljudje iščejo varno življenjsko pot v sebičnosti in koristoljubju. Usmiljenje ali sočutje ni niti neki red, neka logičnost. Usmiljenje ali sočutje je lahko samo brezpogojna ljubezen, ki gane.

Čas je del našega zavedanja. Z njim z ramo ob rami počenjamo vse mogoče. Že od samega začetka smo del njega. Včasih nam predstavlja trenutek, včasih večnost. In vendar je čas snovno del našega življenja in kot tak tudi del nas samih. Vemo, da je prihodnost nepredvidljiva in da na preteklost nimamo več vpliva.

Hitro se učimo stavkov, ki nas povezujejo s časom in vendar se do dojemanja sedanjosti obnašamo vse preveč ohlapno. Pri tem je tolerantnost do nas samih, skozi zavedanje našega obstoja in našega poslanstva od trenutka spočetja, rojstva in vse do smrti, božanska. Ob rojstvu nas je življenje opremilo z možnostjo prvega vdiha in ob smrti z resnico zadnjega izdiha.