Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061112212100662

Naša resnična preteklost sobota, 25. november 2006 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Piše: Bono Baršek KRATEK EZOTERIČNI POGLED NA ZGODOVINO SVETA Danes vse več ljudi verjame, da v resnici ne izhajajo z Zemlje, temveč mislijo, da prihajamo nekje z zvezd. To niti najmanj ni norost, saj je pri vseh starih Zemeljskih civilizacijah najti preveč dokazov o tem, da bi jih lahko spregledali. Da ne govorim o tem, da se lahko vsak tega spomni sam! Stari Egipčani - njihovi faraoni in svečeniki - so vedeli, da izhajajo nekje iz ozvezdja Oriona. Ta podatek boste našli le v redkih okultnih knjigah in pa seveda v tisočih zvitkih papirusa, ki neobjavljeni ležijo v kleteh muzejev. Največ se jih nahaja v pariškem in londonskem muzeju, tako kot tudi mnogi predmeti, ki jim znanstveniki niso mogli najti ne izvora ne namena. Ker njihovo znanje ni dovolj široko, si kaj takega pač ne morejo misliti. Tisti, ki pa so javno govorili o izvoru človeštva na drugačen način so bili zasmehovani. Sicer pa so bili najprej zasmehovani in nerazumljeni vsi veliki znanstveniki: Leonardo da Vinci, Galileo, Freud, Einstein, Tesla in mnogi drugi. Na koncu ali na začetku lahko rečemo, da je bil zasmehovan tudi Kristus, saj ga še danes le zelo redki razumejo. Dogoni - afriško pleme iz Čada - že tisočletja ustno prenašajo izročilo, da so prišli z neba. Natančneje - iz ozvezdja Sirius. Tako oni že dolgo vejo, da je Sirius v resnici dvojni sončni sistem, ki ga sestavljata Sirius A in Sirius B. Sirius B je tako majhen, da so ga zahodni znanstveniki odkrili šele v petdesetih letih s pomočjo tedaj najmočnejšega teleskopa. Dogoni poznajo to zvezdo že tisočletja. O tem je bilo napisanih že veliko knjig in narejenih veliko raziskav. Podobno verjamejo tudi Indijanci iz obeh Amerik. Na inkovskih ostankih so jasno videti vesoljske ladje in ljudje v skafandrih, v puščavi Nazca pa je ogromno področje posejano z velikimi slikami, ki se jih da videti iz precejšnje višine, npr. iz letala. Iz te višine se vidi tudi okrog deset kilometrov dolga ravna "pristajalna steza". Kdo bi to klesal z golimi rokami v živo skalo? V starih indijskih svetih knjigah kot je na primer Mahabharata, so opisani dogodki izpred mnogih tisočletij, ko so se velike vojske demonov (črnih sil) borile s Krišno (Kristusom) in njegovo vojsko. Borili so se z najbolj čudnim orožjem, ki je v enem samem velikem blisku lahko pomorilo milijone ljudi (atomska bomba) pa še z drugimi eksotičnimi orožji kot so metalci strel (laserji) in živčnim orožjem, ki je lahko ohromilo tisoče nasprotnikov naenkrat. Vsega tega v knjigah o zgodovini človeštva ni nikjer! Razlog? Nadzor sistema nad človeškim umom. Razumite, kakor hočete. Da to ni norost, se lahko prepriča vsak sam, saj obstajajo prastare in nove tehnike, ki nam omogočajo, da se spominjamo svojih preteklih življenj. Potrebna je tehnika, namera in potrpežljivost pa lahko vsak spozna, kdo in kaj je. Mimogrede: ko spoznate, kdo ste, vas nikakršen sistem ne more več nadzirati. V starih zapiskih iz Tibeta, ki so bili svoje čase strogo zaupni, na zahod pa jih je prinesla H. P. Blavatska, razsvetljena mojstrica, so opisi (skopi, pa vendar) življenja na Zemlji pred milijardami let! Kdo jih je prenesel? V knjigi iz Dzyana (Tibeta) je prav lahko razbrati, da je človek bitje sestavljeno iz duše (energetskega bitja) in telesa. To isto govorijo tudi krščanski duhovniki, saj pravijo, da je "telo iz zemlje, duh pa je vcepljen od zgoraj". Kako krasen izraz za inkarnacijo. V knjigi zapisov iz Dzyana lahko preberemo, da je Zemlja pred milijardami let, ko je bila še v eteričnem (bolj redkem fizičnem stanju) stanju zaprosila za pomoč kozmičnega duha, da bi lahko razvila zavest. Kajti - zgrožena je bila, ko je videla, kakšna čudna bitja so se na njej začela ustvarjati. Nadalje lahko spoznamo, da je vsemogočni Duh poslal na Zemljo "ekspedicijo" za razvoj zavesti. Ta ekspedicija je bila sestavljena iz vzvišenih bitij, ki jim rečemo mojstri modrostiin ki jih vodi mojster Maitreya, ki pa ga ljudje bolj poznajo kot Kristus. Kristus pa ni ime, temveč funkcija znotraj mogočne kozmične hierarhije in bi ga lahko primerjali recimo z generalom v vojski. Torej - general Maitreya. Vsi veliki znanstveniki, umetniki, resnični svetniki, modreci in ljudje, ki so kar koli prinesli dobrega človeštvu na Zemlji, so pripadniki te hierarhije. Kot pa sem v prvem članku enkrat že omenil, niso vsi ljudje ljudje, kajti na Zemljo so čez čas prišli tudi izvidniki iz drugih dimenzij, ki so nam neznane ali pa manj znane. Človek je na Zemlji - seveda ne ravno v tej obliki - prisoten že milijarde let. Naša naloga je razvoj zavesti tega planeta in razvoj zavesti vsakega posameznika. Tako smo spremljali Zemljo skozi mnoge faze razvoja, bili smo priča dinozavrom pa njihovemu odhodu pa nastanku in propadu Atlantide in Lemurije in Hiperboreje in še kakšne druge civilizacije, ki so obstajale milijone let nazaj in imele takšne moči in sposobnosti, da se danes o tem najbrž nikomur več niti ne sanja. Vse to se da preveriti, vsega se je moč spomniti. Meditacija (mnogo tehnik) je čudežno orodje, s pomočjo katerega se uglašujemo s svojim pravim jazom - ali drugače povedano - ga prebujamo, hkrati s tem pa odpadajo strahovi, ki nam grenijo življenje in kličejo bolezni, nesreče, težave vseh vrst. Tiste čase je bilo na Zemlji mnogo sreče, smrti nismo poznali, bolezni še manj. Zemlja je bila raj, kjer smo izvajali znanstvene poskuse, se učili in hkrati bili povezani s celotnim kozmosom preko interdimenzionalnih vrat in neverjetnih naprav. Potem se je nekako vse zalomilo: na Zemljo je pričelo prihajati vse več bitij, ki niso bila uglašena s človeštvom in ki so začela ustvarjati kaos, katerega vrhunec doživljamo ta čas. Vendar pa je čas kaosa podlaga za rojstvo novega reda, zato ne moremo reči, da je to bilo slabo. Prej bi lahko rekli, da je izredno pospešilo razvoj zavesti na planetu Zemlja. Takrat se je pričel padec človeštva v "pekel spoznanja". Bitja drugih vrst, ki nam (navidezno) niso naklonjena, so ustvarjala nemir, prepire in razdore. Vse to je trajalo mnogo tisočletij, dokler ni prišlo do zadnjega potopa pred približno 25 do 30 tisoč leti, ki je nastal zaradi vojn in nesloge Atlantov. Demonske sile so uspele narediti še nekaj, zaradi česar bom sedaj pisanje prestavil v čas dva meseca nazaj. S pomočjo izrednega kanala (oseba, ki je sposobna komunicirati z bitji iz raznih dimenzij), mojega dragega prijatelja, nam je uspelo zvedeti, da približno 35 tisoč svetlobnih let od Zemlje obstaja nek poseben planet. Ta planet ni okrogel, temveč je valjaste oblike. Na tem planetu je obstajala že davno tega velika civilizacija in en del človeštva izvira od tam. Na tem planetu je velika piramida, ki ves čas s svojim vrhom meri natančno proti Zemlji. Svoje čase je imela ta piramida zelo dobrohoten vpliv na Zemljo, nekje ob potopu Atlantide pa se je zgodilo naslednje: črne sile so na ta planet vklenile energijo, ki se imenuje Sreča in porušile ravnovesje sil na planetu - hkrati pa tudi na Zemlji! Sreča je bila prisotna na Zemlji, kot smo že spoznali, njen vpliv pa je tedaj zamrl. Piramido so preoblikovali in iz ravnih stranic naredili stopničaste - podobno kot izgledajo egipčanske ali majevske. Ta nazobčan profil piramide je pokvaril dobrohotnost tega planeta in njegovega vpliva na Zemljo. Posledice tega dejanja so bile: depresije, melanholija, vse vrste fobij, občutkov nesreče in smole, bolezni, AIDS. Ta negativna energija je vplivala na materialiste (z mnogo ali brez denarja), skoznje pa je ustvarila sistem negativnega nadzora človeka nad človekom ali drugače povedano - omogočila je izkoriščanje ljudi. Pomagali smo - skupaj z mnogimi drugimi, ki hrepenijo po sreči - da je Sreča sedaj znova na Zemlji. Ker pa so ljudje postali neobčutljivi na tako fine energije, bo trajalo nekaj časa, da bo sreča zavladala. Vse to je povezano s kvantnim skokom Zemlje, ki se pričakuje okrog leta 2011. Takrat bo sreča prevladala nad drugimi silami. Mnogi ljudje pa se bojo sreči upirali na vse pretege, ker ni v njihovi krvi, da bi bili srečni. In ker niso srečni, hočejo, da tudi drugi niso srečni. Postanejo ljubosumni, krivični, nesramni - in to je en del črne magije. Vsi jo poznate, saj ste žrtve in izvajalci hkrati (primer: mama se oklepa sina, ga skuša nadzirati, sin tako dela s svojo ženo ali otroci in tako naprej). Te igrice nesreče in mučeništva se vlečejo od trenutka, ko je Sreča zapustila Zemljo; najprej komaj vidno in potem skozi tisočletja vse huje, do skrajnih meja, ko bi človeštvo človeštvo lahko zaradi te neumnosti izumrlo. No, človeštvo ne bo izumrlo, ker nas je vse več, ki želimo boljše življenje sebi in drugim in se tudi aktivno borimo zanj. Seveda, mi nismo socialna služba, ki bo alkoholikom dajala denar za pitje, narkomanom denar za droge in lenuhom socialno podporo. Lahko pa vas napotimo na pot, kjer boste srečo lahko srečali in jo sprejeli. Sreča začne delovati, ko se borimo, ko prosimo zanjo in si jo zares želimo, se pravi, ko smo dovolj trdno odločeni, da odvržemo lažne predstave o sebi in svetu. Edino zdravilo za AIDS, kot tudi za vse druge bolezni, je sreča ali Sreča. Materialisti so srečo zožali na področje denarja, seksualnih potreb in nadmoči nad drugimi, vendar sreča je predvsem vsaka odsotnost strahu, kar pa pomeni trdno vero, odločenost in samostojnost. Žal je ravno ta trn v peti mnogim. Namesto samostojnosti obstajajo močne vezi in odvisnosti - ponavljanje enega in istega načina privzgojenega obnašanja. Človek je mnogo več kot vzgoja tega sveta! Hočem reči, da je potrebno spoznati privzgojene vzorce obnašanja in razmišljanja, ki ste jih dobili od staršev, v šoli, na faksu, v službi. Postopno ob tem spoznavate, da se da vse storiti drugače, kot ste mislili in z mnogo manj truda. Spoznajte danes, da ste nesrečni in s tem boste odprli vrata sreči. V tem ni paradoksa; ko je človek pripravljen priznati katerokoli svojo lastnost, se skozi vrata Resnice prične zdravljenje: odstranjevanje vzroka in posledic nesreče in nato pritekanje nove energije v obliki sreče. To sicer lahko nekaj časa traja, odvisno od tega, kako globoko se je nesreča zasidrala. Samo hrepenenje po sreči vas bo do nje tudi pripeljalo. Toda, ne ustrašite se: bolj, ko boste hrepeneli po dobrih stvareh, več slabih se vam bo navidezno (in samo začasno) odprlo: ko odpreš posodo s strupom, ga hkrati tudi vdihneš; če hočeš gnojno jamo očistiti, se moraš spustiti na njeno dno. Kljub vsem težavam na tej poti, je potrebno samo vztrajati. Samo vztrajno iskanje vas bo pripeljalo do cilja. Bodite močni in vztrajni, ne ustavljajte se na ovirah. Če ne zmorete sami, poiščite pomoč. Ta obstaja, samo če jo res hočete. Komentarji (2) www.pozitivke.net