V jesensko-zimskem času nam poleg mraza in morbidno sivih dni, ki kvarijo naše razpoloženje, pogosto radi zagodejo tudi majhni, neznatni in zelo nadležni virusi, ki nas vedno presenetijo v nepravem času in povzročajo vrsto zdravstvenih težav.Komajda vstopimo v prve jesenske dni, so prvi prehladi že tu. Pa se jim morda lahko izognemo?
Prehlad velja za eno najpogostejših virusnih okužb zgornjih dihal. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije zboli za prehladom vsako leto kar okoli 2,7 miljarde ljudi. V povprečju naj bi odrasli za njim oboleli kar dvakrat do trikrat letno, medtem ko otroci tudi do šestkrat na leto. Prvi znaki prehlada se običajno kažejo kot bolečine v žrelu, oteženo dihanje, v nadaljevanju pa se pojavijo še izcedek iz nosu, kihanje, hripavost in suh kašelj. V nekaterih primerih ga spremljajo tudi glavobol, utrujenost, slabo počutje in povišana telesna temperatura .Trajanje prehladnega obolenja je odvisno od intenzitete okužbe. Medtem ko običajen prehlad traja teden dni, lahko blage okužbe prebolimo že v nekaj dneh, resnejša prehladna obolenja pa trajajo dlje časa.
Virusno obolenje
V nasprotju s prepričanjem mnogih, ki verjamejo, da je prehlad vezan na letni čas, mraz in nenadne temperaturne spremembe, ki smo jim pogosto izpostavljeni, so njegovi pravi povzročitelji virusi. Strokovnjaki so doslej odkrili že več kot dvesto različnih virusov, ki pri človeku povzročajo običajen prehlad, za izbruh obolenja pa zadostuje že en sam. In kljub dejstvu, da je prehlad sam po sebi dokaj nenevarno obolenje, lahko v nekaterih primerih vodi tudi v resnejšo bolezen. Najpogosteje se razvije v bronhitis ali celo pljučnico, se pridruži že obstoječemu obolenju, predstavlja zaplete po operacijah ter je nevaren zlasti za dojenčke, astmatike, srčne in kronične bolnike in ostarele. Pri nekaterih posameznikih se zaradi prehlada razvijejo tudi okužbe obnosnih votlin ali okužbe srednjega ušesa, ki pa so pogostejše pri otrocih.
Kako se mu najlažje izognemo
Prehladnim virusom je v vsakem primeru najbolje ubežati tako, da se izogibamo stiku z obolelimi, vseeno pa velja opozoriti, da je življenska doba virusov omejena. Znano je, da je oboleli s prehladom okolici nevaren (kužen) le tri dni po izbruhu sipmptomov. Zelo kratek čas so virusi aktivni tudi na mehkih, poroznih strukturah kot so papiranti robčki, brisače, prtički, itd., medtem ko na trdnih (solidnih) površinah, npr. na kljukah, ročajih, vodovodnih pipah, telefonskih slušalkah, ipd. preživijo tudi do štiri ure. Prav toliko časa ostanejo aktivni na koži, zato je umivanje in dezinfekcija rok nujno potrebno, če hočemo preprečiti, da bi tudi sami oboleli. Ob vsem naštetem pa ne pozabimo omeniti tudi zlatega pravila, ki pravi, da na obrambno moč telesa najbolje vplivamo z zdravim načinom življenja. Najučinkovitejša sredstva in metode preprečevanja prehlada in ostalih virusnih obolenj ostajajo: uživanje svežega sadja in zelenjave, predvsem vitamina C, gibanje na svežem zraku, spanje in ustrezna sprostitev. Tako namreč povečamo odpornost organizma in se zato prehladom preprosto izognemo.
Ko smo kljub vsemu podlegli
V primeru, da smo za prehladom že oboleli, je najboljši nasvet popiti čim več tekočine, predvsem vode ali čaja in v tem času ostati doma. V kolikor je prehlad hujši, ali je prišlo do kakšnih drugih zapletov, je potrebno obiskati zdravnika. V vsakem primeru pa naj bi zdravnika obiskali starejši od 65. let, dojenčki, mlajši otroci, nosečnice in doječe matere. www.dnevnik.si
V jesensko-zimskem času nam poleg mraza in morbidno sivih dni, ki kvarijo naše razpoloženje, pogosto radi zagodejo tudi majhni, neznatni in zelo nadležni virusi, ki nas vedno presenetijo v nepravem času in povzročajo vrsto zdravstvenih težav.Komajda vstopimo v prve jesenske dni, so prvi prehladi že tu. Pa se jim morda lahko izognemo?
