NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kateri so poklici prihodnosti   
    sobota, 25. november 2006 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Najlaže bi bilo, da bi vsak, ki ga v prihodnjih nekaj letih čaka vstop na vse bolj neusmiljen trg dela, pogledal v stekleno kroglo in si izbral idealen poklic. Ker pa to ne gre tako, je še kako pomembno, da bodoči zdravniki, pravniki, zidarji ali frizerji poznajo zaposlitvene trende in si tako pripravijo dobro podlago za igranje aktivne vloge v nadaljevanki, ki se ji reče kariera. Kje so torej najboljše zaposlitvene možnosti in kateri so poklici prihodnosti?

    »Na zavodu spremljamo aktualno povpraševanje delodajalcev po delavcih, iz katerega lahko ugotavljamo trenutne razmere na področju zaposlovanja. Za dolgoročno oceno bi bilo treba upoštevati še druge dejavnike na trgu dela, ki pa jih na zavodu ne spremljamo,« pojasnjuje Bojana Pribošič Peric, vodja službe za analitiko na Zavodu za zaposlovanje Slovenije. »Kljub temu lahko navedemo nekatere poklice, ki se že nekaj let kažejo kot primanjkljaj na trgu dela in ki bodo verjetno iskani tudi v bližnji prihodnosti. To so prav gotovo poklici v zdravstvu, od medicinskih sester, medicinskih sester babic do zdravnikov splošne medicine in različnih specializacij.

    Delodajalci vse bolj povprašujejo po strokovnjakih zlasti tehnične in naravoslovne smeri (inženirjih strojništva, inženirjih elektrotehnike, inženirjih gradbeništva, računalnikarjih in informatikih, farmacevtih, kemikih) ter strokovnjakih s področja financ in zavarovalništva. Že dalj časa opažamo primanjkljaje pri delavcih za preprosta gradbena dela in gradbincih (zidarjih, tesarjih, krovcih), čistilcih prostorov, delavcih s poklici na področju kovinarstva (varilec, ključavničar, orodjar, strugar), elektromonterjih, elektroinštalaterjih, voznikih, primanjkuje tudi mizarjev, kuharjev in natakarjev.«

    Visoka izobrazba ne zagotavlja službe

    V prvi polovici devetdesetih let minulega stoletja je obdobje prestrukturiranja slovenskega gospodarstva povzročilo velik porast števila brezposelnih, ki se je kmalu odrazil tudi v opaznem porastu vpisa na fakultete, s čimer so mladi za nekaj let odložili vstop na trg dela.
    »Posledica trenda povečevanja števila diplomantov se je pokazala tudi v strukturi iskalcev zaposlitve,« pojasnjuje Bojana Pribošič Peric. »V zadnjih desetih letih se je delež brezposelnih diplomantov ves čas povečeval. Od leta 1996 do septembra 2006 se je delež brezposelnih ljudi z visoko strokovno izobrazbo med vsemi brezposelnimi povečal z 1,7 na 6,5 odstotka. Čeprav brezposelni z visokošolsko izobrazbo lažje najdejo zaposlitev, pa postaja v zadnjem času vse bolj pomembna smer študija, pogosto delodajalci zahtevajo tudi ustrezne delovne izkušnje. Prav tu se kaže opazen razkorak med povpraševanjem in ponudbo. Bistveno več zaposlitvenih možnosti imajo diplomanti z naravoslovno oziroma tehniško diplomo, medtem ko je povpraševanje po diplomantih družboslovnih smeri veliko manjše. Naraščanje deleža brezposelnih oseb z visoko izobrazbo je na eni strani posledica naraščanja števila diplomantov, na drugi strani pa strukturne neusklajenosti povpraševanja in ponudbe po teh kadrih na trgu dela.«

    S trebuhom za kruhom ali kdo bi delal v tujini

    »Slovenci se na splošno pri iskanju zaposlitve ne razlikujemo od drugih državljanov,« razlaga Valerija Okorn, menedžerka EURES. »Tako kot v drugih državah so se tudi v Sloveniji bolj pripravljeni preseliti v tujino moški, mlajši, manj vezani na partnerja, višje izobraženi in tisti, ki imajo prijatelje in sorodnike v tujini. Aktivni uporabniki interneta so se prav tako bolj pripravljeni seliti v tujino. Manj pa so se pripravljene seliti v tujino ženske kot moški, starejši, taki, ki imajo partnerja in družino ter urejeno življenje v Sloveniji. Manj so se pripravljeni preseliti v tujino tudi tisti, ki so jim kot vrednote pomembni družina, prosti čas in vera. Te zakonitosti bolj mobilnih delavcev so na splošno enake po vsej Evropi. Slovenski iskalci zaposlitve imajo v primerjavi z iskalci zaposlitve preostalih novih članic EU višja pričakovanja. Medtem ko so se iskalci zaposlitve iz članic EU z nižjimi dohodki od naših (Poljska, baltske države) pripravljeni seliti zaradi dela v druge članice EU tudi na nižja delovna mesta, ki niso skladna z njihovo izobrazbo, bi se večina slovenskih iskalcev zaposlitve selila v tujino le, če lahko pričakujejo enkrat, dvakrat ali celo trikrat višji dohodek in po možnosti zaposlitev na delovnem mestu, ki bo vsaj približno skladna z njihovo izobrazbo.«

    Dr. Andreja Kocijančič, rektorica Univerze v Ljubljani: »Za večino naših študijev je veliko zanimanja pri študentih. Najbolj zaposljivi diplomanti so tisti, ki so navdušeni nad svojim poklicem in ga kakovostno opravljajo z veseljem in ponosom. Slovenija gotovo potrebuje in tudi zaposluje vrhunske strokovnjake. Drugo vprašanje pa je, ali jih tudi ustrezno nagrajuje za njihovo delo, in na to vprašanje je odgovor žal negativen. Nekoliko je problematično zaposlovanje doktorjev znanosti v industriji, ki nima posebnih raziskovalnih oddelkov in ne izkazuje posebne želje po zaposlitvi najvišje izobraženih kadrov. Univerza se prilagaja zaposlitvenim trendom in pomoč pri zaposlovanju diplomantov je tudi njena skrb. Izražamo jo z uvedbo kariernega svetovanja. Ljubljanski univerzitetni inkubator je ustanovila Univerza v Ljubljani na pobudo ministrstva za gospodarstvo v okviru programa Znanje za razvoj, njegov namen pa je izboljšanje pretoka znanja iz izobraževalnih in raziskovalnih institucij v gospodarstvo.«

    O tem, kako se spreminja trga dela in kakšne kadre iščejo multinacionalke pri nas, smo se pogovarjali z Mirom Smrekarjem, direktorjem slovenske izpostave mednarodne zaposlitvene agencije Adecco.
    »V zadnjih petih letih se je spremenilo marsikaj, predvsem pa se tako pri delodajalcih kot iskalcih zaposlitve kaže vse večja uporaba interneta in agencij za zaposlovanje kot orodij iskanja novih kadrov oziroma zaposlitev. Delodajalci tudi vse bolj preverjajo potencialne kandidate – iščejo reference o kandidatih, uporabljajo psihološke teste, zaposlujejo za določen čas, za čas poskusne dobe itd. Vse več delodajalcev in iskalcev zaposlitve uporablja agencije za zaposlovanje kot orodje do novih kadrov oziroma zaposlitev. Iskanje zaposlitve je postalo vse bolj profesionalno – na trgu se pojavlja mnogo literature, iskalci zaposlitve so vse bolj seznanjeni s svojimi pravicami, na spletnih portalih je na voljo širok spekter informacij o delodajalcih, primernih oblikah življenjepisov itd. Iskalci zaposlitve tudi pogosteje in na krajši čas menjavajo zaposlitve kot v preteklosti.«

    Kaj bodo »naj poklici« v prihodnjih petih letih?
    »Na splošno lahko rečemo, da je v tem trenutku največ povpraševanja po treh vrstah poklicev – eno so inženirji (gradbeni, elektro in strojni) za delovna mesta v prodaji ali tehnologiji in konstruktorstvu, ljudje v komerciali (vodje oziroma direktorji prodaje, komercialisti, trgovski potniki itd.), IT-kader (programerji, sistemski inženirji, vodje IT) ter kadri v zdravstvu in farmaciji (zdravniki specialisti, medicinske sestre ter magistri farmacije). V prihodnjih petih letih bodo še vedno najbolj iskani poklici s področja strojništva, gradbeništva in elektrotehnike (inženir), IT (programer), farmacije in medicine ter razni svetovalci (davčni, finančni).«

    Ali tuje multinacionalke delajo razlike pri pogojih, ki jih postavljajo slovenskim kandidatom, v primerjavi s pogoji, ki jih zahtevajo od kandidatov iz zahodnoevropskih članic EU?
    »Če govorimo o tujih multinacionalkah, ki iščejo kader v Sloveniji, v Sloveniji še niso navzoče. Prav tako niso dovolj seznanjene s slovensko delovno zakonodajo in našim plačnim sistemom ter si predstavljajo, da so plače in stroški dela v Sloveniji precej nižji. Ko multinacionalke že dalj časa delujejo v Sloveniji in iščejo lokalnega ali tujega kandidata, pa ponavadi ne delajo velikih razlik v merilih za posamezno delovno mesto. Predvidevamo, da če želijo pritegniti na določeno delovno mesto kandidata iz zahodnoevropskih članic EU, bodo morali ponuditi višino plačila, primerno zahodnoevropskim standardom. Drugi pogoji so pri multinacionalki ponavadi standardni (nagrajevanje, božičnica, bonitete...) in se ne razlikujejo veliko od države do države.«

    Kako je vstop v EU vplival na trg delovne sile pri nas, kaj je prinesel delodajalcem in kaj iskalcem zaposlitve?
    »Vstop v EU je prinesel predvsem odprte meje in lažjo možnost iskanja dela v tujini. Kljub temu pa menimo, da pretiranega odliva naših kadrov v tujino ni bilo, saj je na splošno znano, da smo Slovenci premalo mobilni in raje ostanemo doma. Ljudje so kljub temu postali bolj odprti do dela v tujini. Iskalci zaposlitve imajo na voljo več možnosti za delo v tujini in hkrati manj birokratskih omejitev. Je pa res, da ob večji konkurenci tudi delodajalci lažje izbirajo, tako da so možnosti za zaposlitev v tujini rezervirane le za najboljše kadre. Delodajalci tudi lažje zaposlujejo kadre iz EU-območja, manj je birokracije.«

    Ali bo v prihodnje pri delodajalcih sploh še zanimanje za poklice, ki zahtevajo manj kot srednjo šolo?
    »Delodajalci seveda veliko povprašujejo po kadrih tudi z manj kot srednješolsko izobrazbo: vsa proizvodna podjetja običajno zaposlujejo kadre brez poklica (s končano osnovno šolo) za delo v proizvodnji ali kadre s poklicno izobrazbo, najbolj iskani v tem segmentu so vsi tehnični poklici (orodjar, strugar, varilec, rezkalec), kadri v gostinstvu (kuhar in natakar) ter prodajalke oziroma trgovke. Potreb po teh poklicih je veliko, kadrov pa primanjkuje in nič ne kaže, da bi se trend v kratkem spremenil.«

    »Odprtje trga je prineslo tudi podaljševanje delovnega časa. Tako v marsikaterem podjetju, ki želi konkurirati na evropskem trgu, ne poznajo več standardnega urnika od 7. do 15. ure ali od 8. do 16. ure, veliko ljudi pogosto dela deset ur ali več na dan, nove tehnologije pa po drugi strani prinašajo tudi njihovo večjo dosegljivost.«

    Valerija Okorn, menedžerka EURES: »Na spletni strani EURES so objavljena vsa prosta delovna mesta javnih zavodov za zaposlovanje, ki so objavljena na nacionalni ravni posameznih članic. Teh je približno milijon. Podporne mreže in instrumenti pri izobraževanju in zaposlovanju, kot so EURES, ERACAREERS, EUROGUIDANCE, povečujejo dostopnost do informacij o mobilnosti v EU. Če pa ima iskalec zaposlitve na voljo več in prave informacije ter svetovalno podporo, potem so tudi njegove možnosti za mobilnost večje. Slovenski iskalci zaposlitve vse bolj poznajo te podporne mreže in se nanje tudi vse pogosteje obračajo, tudi v primerih, ko imajo že izbrano državo zaposlitve ali imajo že dogovorjeno zaposlitev oni ali njihov partner in jih zanimajo zelo konkretne specifične informacije, denimo kako priznati izobrazbo v določeni državi, kako si urediti socialno zavarovanje, stanovanje in podobno.«
    www.dnevnik.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.dnevnik.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20061109191235967

    No trackback comments for this entry.
    Kateri so poklici prihodnosti | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,48 seconds