Kot majhna sem se ob cerkvenem prazniku, ki mu v Prekmurju pravimo 'proščenje' najbolj veselila beltinskih Ciganov, ki so se na ta dan ustavljali pri vsaki hiši, igrali in peli svoje, ciganske pesmi in si na ta način kaj zaslužili. Seveda so v svojem seznamu pesmi imeli tudi druge, a vedeli so, da meni morajo igrati njihove, ciganske. Svojih občutkov takrat še nisem znala analizirati, se pa močno spomnim, kako me je ob poslušanju njihovega melosa nekam odpeljalo. Nekam daleč. Zdaj vem, da sem čutila v pesmih življenje Cigana, nomada, ki venomer potuje, ki venomer išče, ki nikjer ni doma, a vendarle vsepovsod.

Imeli so me radi, ker sem jih imela rada tudi jaz, tako, kot še danes. Ravno zaradi te njihove drugačnosti, ki me, ko jih poslušam peti, odpelje v dežele, odkoder prihajajo. Čutim njihovo kri.

Zakaj jim ne pravim Romi? Zame so in vedno bodo Cigani. S spoštovanjem. Oni to vedo.

Prijateljujem z znanimi glasbeniki, skozi katere sem spoznala cigansko dušo. Navidez ni dosti drugačna od naše, če pa jim pokažeš, da jih imaš iskreno rad in spoštuješ njihovo drugačnost, te pustijo blizu in takrat ti pokažejo svoj pravi svet. In njihov svet je glasba in ples. Nekoč sem ob ognju z dekleti zaplesala! Možje pa so igrali. Tega se ne da zapisati z besedami. Lahko samo občutiš!

So drugačni, kot smo za njih drugačni mi. S kakšno pravico imamo od njih pričakovati, da sem nam podredijo v vseh merilih? A smo res tako vzorni? In prav tisti, ki v svojem nezadovoljstvu iščejo njihove napake, ob njihovi glasbi vijejo roke in pozibavajo z boki!
Čemu ljubosumje, če jim kot etnični skupini pripadajo po zakonu takšne in drugačne olajšave? Le kdo si je izmislil takšne zakone? Morda oni?!
O spoštovanju drugačnosti čivkajo že ptički.

Kaj ste dokazali Ambrušani? Da ste močnejši od njih? Nisem vedela, da se na tak način rešujejo medčloveški odnosi!?

Torej, če mi kdaj sosed zaradi svojega načina življenja ne bo več všeč, ga bomo z ostalimi sosedi kar nagnali. Fajn. Tako bomo torej počistili okoli sebe! Kdo pa bo potem sploh ostal??
Oglasite se, Ambrušani. Povejte nam! Razložite, zakaj je bilo to storjeno? Je kdo med vami, ki ne bi storil tako? Dajte nam vsaj malo upanja, da je tako! Da obstaja tudi za vas drugačen način. Način dialoga. Ali ste res vse storili, da bi zaživeli v sožitju ali pa od nekdaj vidite v njih vse drugo, kot človeka. Takšni so kot vi! Znajo imeti radi, znajo se veseliti (bolj kot mi), znajo biti tudi jezni, kajti verjetno z vaše strani ne poznajo nič drugega kot očitke, kako slabi, da so!

Če bi jih znali sprejeti, bi vam vračali! Znajo to! Vem iz izkušenj! Ker imam rada moje Cigane, me imajo radi tudi oni! To je zakon narave! Ne morete ga vzeti v svoje roke!
Ne morem pozabiti na tiste male očke, ki so gledale v kamero in niso razumele, kaj se dogaja.

In ker v svojih starših vidijo žalost in bes, se bodo tudi oni tega naučili. Tudi zaradi vas, Ambrušani.

Naredite dobro delo in poplačano vam bo tisočkrat! Povabite jih nazaj, pogovorite se z njimi, postavite jim meje in oboji jih spoštujte! Pomagajte jim! Hvaležni vam bodo.
Tudi mi.

Moira
www.gibanje.org