|
||||||
|
|||||||
Piše: Aurigo
(Uvod v simboliko zmaja)
Začel sem se srečevati z Mesecem. Vzhajajočim mesecem.
Sprva sem se namenil samo na kratko opisati in povzeti simboliko pomena zmaja iz določenega slovenskega teksta. Temu tekstu sem želel dodati tudi zgodbo in analizo nekega slovenskega avtorja o imenu kraja Dragejesolo, ki leži pred Benetkami. Želel sem opisati tako imenovano streljanje mimo tarče. A pred kratkim sem moral na pot v Zagreb po opravkih in v 2 urah, kolikor sem imel časa za sprehod, sem naključno pri svoji hoji naletel v izložbi knjigarne na knjigo Mjesec u Hrvata i Zmajeva pećina, ki me je tako privlekla, da sem jo brez podrobnega ogledovanja, takoj kupil. V naključjih se skoraj vedno najde ključ za različne misterije. In določeni citati iz knjige, bodo za uvod, osvetlili simboliko zmaja iz povsem naključnega zornega kota.
Za tiste, ki boste hodili po Zagrebu, naj se še na kratko izpovem, da se zmajeva
črta nahaja v središču starega dela mesta Gradca in teče od sabora, preko Kamenite
ulice, v kateri je Marijina kapela, katera je obdana z votivnimi zahvalami molivcev:
"Majko, hvala ti", za vse nastale čudeže, tik nad Trgom hrvatske brače
zmaja ter teče naprej na cerkev svetega Martina. Energija, ki se čuti v kapeli
je precej podobna kakšni altotinški energiji ali energiji s Ptujske Gorce. Morda
je to le samo moj ob-čut-ek glede na prižgane sveče v podhodu Kamenite ulice.
Trg hrvatske brače zmaja ima kip konjenika nad vklesanim kamnitim zmajem. Ta
zmaj je kar nenavaden, čuden na pogled. Neponovljiv. Je bolj podoben kači. Na
glavi ima rožiček, kakor modras, a glava, ki ima ob ustih tanke okrogle brke
in je tako debela, da je bolj podobna glavi soma. Prvič sem kaj takšnega videl.
A morda kdaj drugič, kaj več o zmajevih črtah Zagreba. Tako je nastal ta uvod
v simboliko zmaja.
A začnimo s slovenskim avtorjem in razčlenjevanju imena kraja Dragejesolo.
Naj sprva povzamem njegovo paberkovanje na ime mesta Jesolo, ki leži ti pred
beneško laguno.
"Jesolo, danes mondeni letoviški kraj 42 km od Benetk, na vzhodni, nedavno
osušeni strani beneške lagune, ob bregu spodnje spodnjega toka reke Sile. Prejšnje
ime Cavazuccherina izhaja od nekega Zuchera, ki naj bi izkopal tam jamo ali
jarek v 16. St. (olivieri 1961), in šele 1930 je s kraljevim dekretom dobil
kraj današnje ime. Ime Jesolo se je razvilo iz srednjeveških oblik "Giesulo",
"Giexuolo", "Geselo", ki ga navezujejo na nek Equilo, poleg
*Equilium, kasno izprčanoi, preko *ecilo, z naknadno spremenjeno končnico -olo
(kot najdemo pri Asolo, ki izhaja iz Acelum). Equilo je oblika izpričana od
leta 967 in kasneje pri piscih (npr. 1446 "punta Equilli"), z etniki
Equilenses, Equilienses in tudi "diocesis Equilina" leta 1292. Kljub
poznim zapisom toponima je naselbina najmanj iz rimskega obdobja, zgrajena v
okviru agro Altinate (gl. Altino!). Osnova od koder izhaja Equlio bi morda bila
predlatinska (venetska) in pripada isti temi, ki je dala ekvo - v venetskih
napisih (op. Equpetaris) in equus "konj" v latinščini. Equilo izgleda
povezan z občim imenom "cavallo" , "konj", ki ga najdemo
v mikrotoponimu Lido Cavallino v urbani toponomastiki Jesola, s čimer bi imeli
povezavo z izročilom, odmevom antičnega poimenovanja, in izključno neko hipotetično
paretimologijo ali umetno rekonstrukcijo (salvioni 1910, Prati 1913, Pellegrini-Prosdocimi
1967) (UTET). Menda od leta 967 uporabljano ime Equillo, Equilli, Equilienses
očitno nima povezave z Giseulo, Giexuolo, Gesolo, in lahko domnevamo, da gre
za dva med seboj bližnja kraja ali za predela istega naselja, od katerega je
v enem bila konjušnica.
Porfirogenet in kronist Joannes sporočata imena tamkajšnih krajev: Jesolo <
jezero ali tudi Jesolo < jez (Joannes na južni strani pomorske Venetie omenja
to mesto Caput argilis "capo d'argine", "glavni (ali čelo) jez(u),
nasip(a)", kar bi ustrezalo etimologiji in utegnilo sovpadati z Jesulom.
Do tukaj vse in prav, vendar avtor nadaljuje takole:
"Vendar naj precej omenim, da se najgloblje zajedeni del Beneške lagune
tik pred Jesolom imenuje Valle Dragojesolo (Zakaj naj bi se tukaj dvakrat ponovilo
Dolina Drago(a)-jesolo- dolina je skoraj isto kakor draga!?), ki ga obide reka
Sile, da se izlije v morje na južni strani Lido di Jesolo. Kaj naj bi pomenila
ta Valle Dragojesolo, Dolina Dragojesolo? Za draga ne obstaja italijanska etimologija;
Zingarelli (Zin) podaja: draga, francisko drague iz anleškega to drag "vleči
(z morskega dna na površino). V angleščini (WEB): drag - to draw with force,
effortm or difficulty; pull heavilly or slowly along; haul; trail - prvič zabeleženo
med leti 1350-1400; v srednje-angleščino iz srednje - spodnejnemškega drage
"grapnel, draggen, to dredge", izpeljano iz drag-draw; draw - "povzročiti
gibanje v določeni smeri z vlečenjem", prvič uporabljeno pred letom 900,
srednjeangleško drawen, staroangleško dragan, staronorveško draga, nemško tragen;
primerja z drag; Drag, na Norveškempri Lofottih, južno od Narvika blizu Hamaoy
zraven je jezero Dragsvatn. Če bi izhajalo iz drago < dragare "vleči
z morskega dna na površino", to je poglabljati morsko dno (drnaža), iz
povedanega vidimo, da so Italijani dobili besedo od Francozov, ti pa od Angležev,
vendar je pri njih dokumentirana šele med leti 1350-1400, zato so jo Italijani
lahko sprejeli šele veliko kasneje. Pač pa je draga slovenski izraz s pomenom
"dolina, odtočni jarek, zaliv2, ki je izredno pogosto toponim Draga, Drage,
Draže, Dražice, Dražnik, Dražnica, ipd., na Slovenskem jih je več sto, prvič
omenjena Draga pri Stični 1250 itd. Beseda znana v vseh slovanskih jezikih,
praslovansko *dorga, indoevropsko *dorgh ali *dherag "vleči" (ESSSJ),
ta etimologija se odlično ujema z mikrotoponimom Valle Dragojesolo, Dolina Dolina
Jesola, če pa bi pritegnili še Trstenjaku s predlogom za Dolino z (obmorskim)
jezerom, saj se tam izliva reka Sile v morje."
Moje predvidevanje tega opisa je bilo prej, da se je ta Drago poimenovalo po
zmaju.
Dragojesolo = Zmajjesolo.
A tudi, ko sem se vozil mimo tega kraja proti Benetkam, naj opozorim bralce,
da obiskovalca ob cesti pričaka en velik (leseni) zmaj.
Zdaj še k majhnemu predhodnemu opisu knjige Mjesec u Hrvata i Zmajeva pećina.
Knjiga opisuje misterij Zmajeve pečine na Braču nad Murvicami, ki je bilo nekoč
puščavniško mesto. Zmajeva votlina ima več izklesanih reliefov v skalo. Osrednji
del predstavlja relief zmaja, ki bruha ogenj, na mesec. Nad zmajem je relief
leva, ki drži s taco za vrat neke spake. Zaključujem, prej drži s šapo nekega
duha za vrat. Potem imamo v votlini še en kup krščanskih podob. V votlini imamo
tudi določen relief, ki pa ga na žalost v knjigi noben avtor ne komentira. To
je relief "človeka" ali glave človeka. Ta človek ima na glavi nekakšen
klobuk, iz katerega izhajajo 2 roga. A na sredini čela ima krog z desetimi,
morda enajstimi luknjami. Podoba je prej podobna kakšnim keltskim podobam Cerenusa.
Ali morda kakšnega svečenika. Na žalost.
Največji skrivnosti te Zmajeve votline so:
- kdaj so podobe v votlini nastale,
- in kaj navedene podobe pomenijo.
Kdaj so nastale? Prve podobe naj bi nastale v času klesanja kamna na Braču
za časa Dioklecijana, za njegove potrebe pri zidavi palače.
Kaj pomenijo?
Prvo razlago ponujajo predvsem krščanski izobraženci in govorijo o zmaju iz
Janezovega razodetja ali Apokalipsi, o zmaju in ženi. A je zame po slikah ne-verjetna.
Druga razlaga govori tudi o Apokalipsi, ter podobe povezuje z evangelisti (lev
Marko, človeški lik Matej in telečja glava Luka). (Ta razlaga je glede na reliefne
like iz knjige še manj verjetna.)
Tretja razlaga se opira na nordijski mit o volku, ki je mesec. Ta volk se tukaj
transformira v zmaja, ki je mesec. Na določen način se ta razlaga veže na nordijsko
mitologijo o volku, ki naj bi pojedel mesec, oziroma cel svet. (Nordijski bog
Tyr je žrtvoval svojo roko, da mu jo je volk odgriznil, s tem pa je ukrotil
volka in njegovo kaotično energijo.)
Imamo še nekaj minornih razlag, kot je npr. o zmaju in svetemu Juriju. Svoje
mnenju bi lahko v celoti podal šele po obisku te Zmajeve pečine. Ne nagibam
se k nobeni od zgoraj navedenih teorij. V razlagi bi prej izhajal iz tretje
razlage, tudi na podlagi tega dejstva, da sem skupek glavnega reliefa do sedaj
prvič videl v takšni obliki in da gre za zadnji krajec meseca.
Za razumevanje reliefa v Zmajevi pečini bom izpostavil tekst na strani 80,
ki govori o pričevanju Arhdiakona Tome, ki za Hrvate pravi takole:
"Ko, Mesec umira, misleč, da ga duhovi grizejo in jedo, udarjajo v hišah
po vseh medeninastih predmetih, kakor da bodo s pomočjo hrupa nagnali demone
v beg in tako verjamejo, da pomagajo Mesecu, ki se muči."
Drugo verovanje je povezano s čaščenjem mladih nedelj ali nedelj za čas mladega
Meseca (nascente luna), ko se začne procesija s Presvetim oltarnim zakramentom
in se daje blagoslov na štiri strani neba za tako imenovana "zdravje polja",
to pa pomeni Plodnost zemlje. S tem obredom so bili povezani vsi stari kulti
Astarte in drugih podobnih boginj. Cerkev je te obrede začele preganjati tako,
da ni dopuščala obreda prav na dan Mlade Nedelje. …. Sam Valier priznava, da
je obred Mladih Nedelj "praznoverna ustanova" (institum superstitiosum),
ker da "nočejo opravljati za noben drugi čas", kakor v času Mladega
meseca (nascente Luna).
Tukaj je tudi posledično pojasnjeno zakaj je krščanska cerkev uvedla Sončev
kolendar in ni želela obdržati luninega koledarja. Spomin ali vsakodnevno reanimacija
lune, ki je povezana s kultom zemlje, plodnosti, boginjami Zemlje, je rušilo
krščansko verovanje v enega Boga in njegovega Sina.
Izpostavil bom zanimive podatke, ki jih predstavi v svojem sestavku Ivan Mužić:
"Na reliefu na Braču naj bi bilo prikazano južnoslovansko dojemanje volkodlaka,
kako "je" mesec. Volkodlak je mrtvec, ki vstaja iz groba in se pretvori
v razne živali in povzroča zlo. (Volkodlak postane zli človek po svoji smrti
- Silvester Kutleša, Život i običaji u Imockoj krajini). "Zla duša se spremeni
v volkodlaka, a dobra duša v krjesnika, in bo ta dobre ljudi od volkodlaka branil
in se z volkodlakom boril, dokler ga ne uniči.
V Zmajevi votlini na Braču ni prikazan zmaj v smislu latinskega pojma draco.
Pojem "drakon" je pri Grkih označeval veliko kačo (od Homera). Rimljani
so prevzeli od Grkov pojem in izgled tega mitološkega bitja. Po grškem in rimskem
dojemanju je draco izenačen z veliko (povečini nestrupeno) kačo (str.30-31)."
"Relief zmaja, katerega glava malce asocira na krokodila, je postavljena
na zahodno stran Zmajeve votline, a zahodna in severna stran sveta (smeri neba)
so v indoevropski preteklosti štele za "zle". Tudi v krščanski simboliki
se medtem zahodna stran pojmuje kot mesto nevere in greha, zato so se v nekaterih
krščanskih cerkvah na tej strani neba prikazovale scene boja med zvermi in pošastmi.
Scene z zmajem so v cerkvah prikazane na njihovi zahodni strani, zahodna stran
se smatra kot meja dneva in noči oziroma kot konec obstoja sveta v času in prostoru.
……. Konstantin Veliki je uvedel zmaja v krščansko simboliko tako, da je dal
naslikati sliko: "in to kako z nogami gazi zmaja in ga meče v prepad. On
je tukaj debellator hostium, a kot takšen je prikazan tudi Konstantin II na
nekem novčiču, kako s konjem gazi zmaja. Pod tem "sovražnikom", se
razume sovražnik krščanstva in predstavnik peklenskih sil. In v tej alegoriji
vstopajo zmaj in druga golazen v krščansko umetnost."
Potem, ko je krščanstvo prevladalo, je želelo popolnoma izkoreniniti poganske
kulte, posebej tista mesta, ki jih je ljudstvo zelo rado obiskovalo. Na teh
mestih je krščanstvo postavilo svoj žig in uničilo predhodni kult. Da bi prikazal
ta pojav, bom omenil dogodek o katerem se je ohranila pismena sled. To je Tarpejska
stena v Rimu, na samem hribčku Kapitolu. Ko je Konstantin ukinil kult v tej
votlini, je zmaj podivjal in ubijal ljudi, ženske in celo otroke. Poganski svečeniki
so predlagali obnovitev kulta, da se ublaži zmajev gnev. V nameri, da se prepreči
obnova poganskega kulta v votlini, je v njo šel sam papež Silvester in v globini
antrona ubil zmaja. Zmaj je torej simbol poraženega kulta in papež predstavlja
zmagovalno krščanstvo. Podoben dogodek opisuje Eusebij v "De vita Constantini",
ki je naslikan na freski, katera se nahaja pred vhodom v Konstantinovo dvorano.
Tukaj je prikazan cesar kako ubija zmaja. Obstaja cela serija variantnih in
podobnih zgodb. Zgodbe so vezane na papeže ali škofe, ki ko ubijejo zmaja, uničijo
tudi poganske sovražnike. Ti opisi so v popularni literaturi in likovni umetnosti
dobili simbolično ime "cultura draconis". Ali ni tukaj podobnost z
Zmajevo votlino. Zmaj je premagan (poganski kult), a na njegovo mesto se naseli
krščansko svetišče. Votlina je postala mesto za romanje, v čast srečnega izhoda.
Kasneje se je tukaj formiralo samostansko naselje. Kdaj je prišlo do zmage nad
zmajem v votlini Brača? Verjetno v obdobju po Konstantinu, ko je na otoku prevladalo
krščanstvo ter se zatem zgradi in dograjuje svetišče…….
Naj mi bo dopuščeno, četudi laiku, tudi določena opažanja lingvističnega značaja.
Nekdanji obstoj zmajevega reliefa, po mojem mišljenju, potrjuje tudi sam naziv
votline. Nadalje, lik zmaja na steni je očitno eponim votline. Izvorni naziv
votline ni Dragonjina votlina, kakor se to pogosto navaja. To bi bil italijanizem
(drago=zmaj), ki se ga v teh krajih težko pričakuje, saj je ljudstvo z Brača
že od davnega časa hrvaško. ("Pri tem stavku vrnite svoje misli, k Dragojesolu.")
Pravi naziv je Drakonjina špilja. Zmaj je latinski draco, naziv votline pa je
zaostali romanizem. V hrvaščini bi se konsonant c/k težko pretvoril v g. Prej
bi prešel v č (Dračeva pečina). Hrvatski naziv Zmajeva pečina je zatorej, kalk
latinskega naziva, ki je lahko naslovljen samo preko stika romaniziranega in
hrvaškega prebivalstva. A ostaja neovrženo dejstvo, da je izvorni naziv ostal
do danes (str. 43-44).
Glede pojavljanja in raziskovanja Zmajeve votline, je zanimiv tudi določen podatek,
ki se navaja na strani 118-119:
"Člani Speleološkega društva Hrvaške iz Zagreba so službeno preiskali
Zmajevo votlino (za potrebe tedanje "Jugoslovanske narodne armade"),
ki jo imenujejo tudi "Vela spilja" in o tem 3. srpnja 1959 sestavili
"Zapisnik speleoloških raziskovanj", v kateremu so napisali sledeče:
"Votlina ima veliko odprtino širine 9,8 metra in višine 12,5 metra, ki
je pregrajena z zidom višine 2,3 metra….. Po reliefu na zahodnem zidu, ki prikazuje
nekega zmaja, narod to votlino imenuje Zmajeva votlina. Pred odprtino votline
se nahajajo grobovi s kostmi. Ta votlina z zgradbami v njej in okoli nje, predstavlja
pomemben kulturno zgodovinski spomenik." Le kaj je vojsko toliko zanimala
navedena votlina.
V knjigi imamo potem še eno zanimivo skico ali Topografski položaj Zmajeve
votline. Poleg Zmajeve votline je tudi grad Dračeva Luka, izpod te luke se nahaja
Dračev zaliv (64). To pa je lahko tista izpeljanka o katerih govori avtor Nenad
Cambi ko imenuje zmaja: Draconis, Drago › v Drač.
V tem primeru moram nadaljevati z naslednjim prispevkom Ante Škobalja v knjigi,
ki se imenuje: Izvori o pustinjaštvu i Zmajevoj šilji na Braču, te o prežicima
kulta Mjeseca.
"Od Pustinje Valier najprej omenja votline žensk puščavnic v Dračevi Luki
pri Murvici - Antra mulierum eremitarum Vallis Spinae. To je Pustinja samostalnih
redovnic, tretjeredovnic, ki so bile neodvisne od bilo katerega cerkvenega reda
in so živele brez kakšnih posebnih pravil, a vseeno v nekakšnim spokorniškim
in redovniškim običaju….
Ta ženska Pustinja v Dračevi Luki, prva od zahodne strani se imenuje Samostan
Dutić. Nahaja se v kar veliki oddaljenosti od morja, pod strmimi skalami, nad
terasasto obdelanimi polji. V poročilu Valiera, je takrat leta 1580 bilo v njej
5 redovnic. Imenujejo se "Picokare" in njihova starešina je Justina
Splitčanka (Spalatensis), a sveto mašo jim je opravljal duhovnik Ivan Krasović,
dober človek, toda "neuk", zaradi te neukosti mu je tudi bila odvzeta
oblast izpovedovanja.
…. V Valierovi Vizitaciji se Pustinje opisuje na naslednji način: "Tisoč
korakov naprej od zgoraj opisanega mesta (Dračeva Luka) se nahaja votlina imenovana
"Antrum Draconis", ti. Dragonjina ali Zmajeva votlina, a blizu nje
je hiša, v kateri stanuje šest devic Picokar, ki so skoraj vse Spličanke (str.
76-77).
Ko sem sestavil te delčke, se več nisem spraševal o predhodni pravilnosti glede
imena beneškega kraja Dragojesolo od Zmajjesolo, ampak sem se že začel spraševati,
po čemu je Brač dobil ime? Morda Drač? Je to morda Zmajev otok?
Drac. Ital. Val de Spina.
Aurobindo: Mesec je prispodoba duhovnosti. Včasih nakazuje tudi duhovno anando. Duhovni um, ki ga simbolizira mesec, je um, ki je v stiku z resnicami duha in jih odseva. Sonce luč Resnice, mesec samo odseva to luč. Zlat mesec pomeni neko moč duhovnosti, polno luči višje resnice.
Prevod je iz knjige Mjesec u Hrvata i Zmajeva pećina, Nenad Cambi, Heinrich
i Ingrid Kusch, Ivan Mužić
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Zmaj_Dragon_Draco
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
