Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061228112823735

Tudi lepega je lahko preveč nedelja, 31. december 2006 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Otroka, poroke, nakupa stanovanja in avta ne načrtujte hkrati, da se ne preobremenite Nevesta, ki jo čaka dober mož, novo stanovanje in napredovanje v službi, dobi panični napad - ima podoba iz hollywoodskih filmov kaj skupnega z resničnim življenjem? "Vsaka sprememba je stresna, tudi če je pozitivna," je razložila psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek s Poliklinike. Poroka je zelo stresen dogodek. Z več raziskavami so skušali določiti, koliko so posamezne spremembe obremenjujoče, in ugotovili, da nas lahko zelo obremenijo tudi prijetne in načrtovane stvari. Poroka ima na lestvici stresa 50 točk, rojstvo otroka 66, selitev v drug kraj 47. Če se v šestih mesecih približamo 300 točkam, je možnost, da se razvije katerakoli zdravstvena težava, velika. Med tipičnimi posledicami preobremenjenosti z lepim so panični napadi in blage depresije. To ne pomeni, da se je treba zavijati v vato - določeno mero stresa potrebujemo za normalen razvoj, prijetne dogodke moramo jemati kot darilo in si jih zapomniti. Tudi lepega pa je lahko preveč, če se s tem preobremenimo. Mladim družinam Dernovškova tako svetuje, naj ne načrtujejo otroka, poroke, nakupa stanovanja in avta naenkrat, saj ne bo nič ušlo. Za lepe dogodke si je treba vzeti čas. Štejejo na zunaj vidni uspehi Slovensko kulturno okolje je storilnostno usmerjeno. Štejejo na zunaj vidni uspehi, na primer šola in materialne dobrine. Zelo malo pa se učimo o premagovanju in doseganju stvari v notranjem svetu. Vendar na zunaj ne moremo biti dolgo uspešni brez notranje trdnosti. Dernovškove poplava knjig o čustveni in socialni inteligenci, ohranjanju notranjega miru in navezovanju stikov tako ne preseneča. Prebere jih tudi sama, tako da jih lahko ljudem, ki prihajajo k njej, tudi svetuje. Tovrstnih veščin namreč med odraščanjem pogosto ne osvojimo. Naučimo se pisati, brati, računati, ne naučimo pa se, kaj pomeni imeti rad, je ponazorila Dernovškova. Pri tem je omenila knjige o ženskah, ki preveč ljubijo: "Izkaže se, da ženska, ki preveč ljubi, ljubezen zamenjuje s tem, da se preveč predaja odnosom v škodo lastne osebnosti ali celo zdravja." Pri Slovencih je kulturno sprejemljivo ali celo zaželeno, da se ženska žrtvuje za svojo družino, kar pa ne velja le za naš prostor. Bolj značilno slovenska lastnost je manjša zaupljivost do ljudi okoli sebe in nagnjenost k črnogledosti, pri svojem delu opaža Dernovškova. Ljudje težave, ki jih imajo, že takoj vzamejo kot katastrofo. Mislijo, da jim bodo vsi privoščili in da jim ne bo nihče pomagal ali pa da mora biti vse popolno in da ne sme biti problemov. Ko pa pridejo, se hišica iz kart zruši. Posebnost slovenskega okolja je tudi, da je treba človeku, ki nekaj naredi narobe, to povedati s čim več besedami. Ko pa nekaj naredi dobro, je to samoumevno, s čimer človeku odtegnemo del informacij. Človeka je treba usmerjati, mu povedati, kaj je zaželeno in kaj je narobe, sicer se ne bo mogel orientirati in bo to sliko prenesel v notranji svet. Tega ne delamo zato, ker bi bili hudobni ali primitivni, ampak zaradi napačne predpostavke o vzgoji, ugotavlja Dernovškova. Predvidevamo, da pohvala ljudi razvaja in da se človek zaradi pohvale lahko prevzame. Razvajanje pa pomeni nekaj čisto drugega: da človeku popuščamo takrat, ko mu ne bi smeli. Vsak ima svojo ahilovo peto Kako pa je stres povezan z anksioznimi in depresivnimi motnjami? V katerih primerih pripelje do njih, kdaj do telesnih simptomov? "Gre za stresno diatezni model," je pojasnila Dernovškova. Vse motnje, na katere delujejo tako okoliški dejavniki kot tudi nagnjenost, ki jo mora človek, da razvije motnjo, prinesti na svet, lahko pojasnimo s tem modelom. Sešteti moramo ta dva dejavnika, pojasnimo lahko povišan krvni pritisk, diabetes tipa 2, anksioznost, depresijo, želodčne težave... Tam, kjer bodo ljudje pod hudim stresom, bodo eni razvili eno, drugi nekaj drugega - odvisno od tega, kje je njihova šibka točka. Tega pa ne vemo, dokler na nas ne deluje dovolj velik stres. Pri tem odločajo izkušnje, čustvena trdnost, strategije spoprijemanja in vrednote... "Končno pa je pomembno tudi to, kako smo ponoči spali," še pove Dernovškova. www.dnevnik.si Komentarji (1) www.pozitivke.net