Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061104224440405

S kemijo proti kemiji ne gre! četrtek, 16. november 2006 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Piše: Sanja Lončar v novi Vivi www.viva.si V teh dneh smo v Sloveniji imeli priložnost prisluhniti dvema naturopatoma, ki sta oba uveljavljena strokovnjaka na področju naravnega zdravljenja. Italijan dr. Stefano Scoglio je naturopat, raziskovalec in direktor Centra za raziskovanje nutriterapije (Centro di Ricerche Nutriterapiche) v Italiji. Center sodeluje z naravoslovnim oddelkom Univerze v Urbinu pri raziskavah o modrozelenih algah AFA in njihovem izvlečku PhycoPlus®. Dr. Cristopher Pick deluje v ZDA in Angliji. Njegove priročnike je prebralo več kot 500 tisoč ljudi, obenem pa je ustvaril prvo naravno kozmetiko z ionskimi minerali. V celicah povprečno zdravih tridesetletnikov je več kot petsto kemikalij, ki jih je ustvaril človek. Tudi preiskave popkovnice so pokazale, da novorojenčkom za popotnico damo več kot sto kemikalij. Naša telesa so največji živi dokaz tega, kako zastrupljeni smo lahko, pa še vedno (dokaj) normalno delujemo. Obremenitev s strupenimi snovmi je eden od poglavitnih razlogov za težave, ki smo jih poimenovali z različnimi imeni - od različnih alergij do raka. Na drugi strani je v našem telesu vse manj koristnega gradbenega materiala. Dr. Pick je objavil izide testiranja urina 820 pacientov. Kar 80 odstotkov jih je trpelo za pomanjkanjem rudnin, skoraj vsi so imeli porušeno bazično-alkalno ravnovesje, samo vsak deseti je imel normalno prebavo … Podobne rezultate je predstavil dr. Scoglio. Pred dvema letoma je ameriški Urad za poljedelstvo opravil raziskavo, s katero so ugotovili, da 70 odstotkov otrok ne doseže niti minimalnega dnevnega vnosa potrebnih hranil. Kam so izginila hranila iz naše hrane? Rastline so takšne, kot je zemlja, na kateri rastejo. Že pol stoletja jih žlahtnijo le po merilih videza in donosa. Gojijo jih na skorajda mrtvi zemlji ter jih vzdržujejo pri življenju z velikimi količinami pesticidov in umetnih gnojil. Več kot polovica zelenjave v supermarketih, pa zemlje sploh ni videla. Proizvajajo jo v hidroponičnih obratih, solate rastejo na tekočih trakovih, v ampulah, korenine pa so deležne le koktajlov, ki jih sestavijo znanstveniki. Zato nas ne sme presenetiti, da dandanes špinača vsebuje samo 10 odstotkov tistega, kar je vsebovala špinača vaše babice. Med letoma 1985 in 2001 se je vsebnost magnezija v špinači zmanjšala za 68 odstotkov, v krompirju za 33 odstotkov, fosfor iz banan je v tem obdobju skorajda izginil (manj ga je za 84 odstotkov) … Makroelementi so še za silo prisotni. Velika težava je tudi v tem, da so iz nekaterih živil že skorajda izginili elementi v sledeh. Kot je povedal dr. Scoglio, se niti ne zavedamo pomembnosti večine mikrohranil za naše zdravje. Vsi vemo, da je arzenik strup. Če boste zaužili anorganski arzenik, boste umrli.. Toda umrli boste tudi, če v vašem telesu ne bo zadosti organskega arzenika! Šele s porastom neplodnosti so znanstveniki prišli do spoznanja, kako pomemben je cink. Enako velja za vrsto drugih mikroelementov, denimo vanadij, ki igra pomembno vlogo pri delovanju trebušne slinavke. Bor in vitamin K sta pomembna za pravilno vsrkavanje kalcija … Dandanes v prehrani primanjkuje od 30 do 40 mikromineralov. Ker so krožniki napolnjeni s prazno hrano, ljudem kronično primanjkuje pomembnih snovi, to pa povzroči številne zdravstvenih težav in vse večje težave z debelostjo (temu pravijo tudi give me more sindrom - ljudje jedo, ker ne morejo potešiti lakote po hranilih, ki jih ni v prazni hrani!) Narave ni mogoče ponarediti Industrija poskuša to pomanjkanje nadomestiti s prehranskimi dopolnili. To je ena od najdonosnejših panog sodobnega časa. Toda tovrstni izdelki najbrž sodijo med najbolj problematične izdelke nasploh. Večina farmacevtskih podjetij ponuja sintetične vitamine in minerale, ki imajo po mnenju obeh sogovornikov zelo omejeno delovanje, v nekaterih primerih pa sploh ne delujejo ali celo škodujejo. Oxfordska študija, ki je zajela 20 tisoč ljudi, je pokazala, da redno uživanje priljubljenih pripravkov A + C + E + selen ni prav nič znižalo pojavnosti srčnih bolezni v primerjavi s skupino, ki je jemala placebo. Znanstvenike so presenetile tudi študije beta karotena. Umetni beta karoten v telesu ne deluje kot antioksidant, marveč prav nasprotno - povečuje oksidacijo. Enako velja za sintetični vitamin E, ki ga proizvajajo iz nafte. Raziskave so pokazale, da se je število srčno-žilnih bolezni pri jemanju umetnega vitamina E celo povečalo. Podobno se delovanje askorbinske kisline (sintetične molekule vitamina C) razlikuje od delovanja vitamina C, ki ga zaužijemo iz naravnih virov. Naravni vitamin C bo telo razkisal, sintetično pridobljena askorbinska kislina pa nas v resnici zakisa. Kako iz začaranega kroga? Posledic kemije ne bomo mogli odpraviti s kemičnimi sredstvi. Vrniti se je treba k naravi. Na vprašanje, kaj predlagata kot rešitev, sta naša sogovornika največjo vrednost namenila superživilom, ki omogočajo vnašanje večine potrebnih snovi iz naravnih virov. V sam vrh zagotovo sodijo alge, zlasti klamatske alge, ki edine niso gojene in vsebujejo veliko več hranil kot druge vrste alg. Naravna oblika mineralov v koloidni obliki je tudi v kristalni soli, ki jo poznamo pod imenom himalajska, tibetanska ali ajurvedska sol. V zadnjem času pridelujejo ionske minerale tudi iz ameriških slanih jezer. Ko gre za vitamin C, je njegov največji naravni vir karibska češnja acerola. Toda tudi pri nakupu pripravkov iz acerole velja biti previden. Redki so ponudniki, ki ponujajo 100-odstotno posušeno acerolo. Askorbinski kislini največkrat primešajo od 5 do 10 odstotkov posušene acerole, kar je zelo daleč od naravnega vitamina C. Kaj so superživila? Tudi na našem trgu je na voljo obilo superživil: vsaj deset ponudnikov ponuja sok aloje vere, klamatske alge, spirulino in chlorello (prodajajo jo tudi pod imenom Algea), na voljo so tudi ječmenova trava, noni sok itn. Dobra lastnost vseh teh izdelkov je, da jih od naravnega deli en sam proizvodni postopek: sušenje ali cejenje. Pod imenom superživila pa nam poskušajo vsiliti tudi vse več močnih antioksidantov in drugih prehranskih dopolnil, ki nastajajo z veliko poseganja v naravno ali pa sploh niso naravni izdelki. Skupno vsem je, da jim ponudniki pripisujejo skorajda čudežne moči. Kako se znajti v tej ponudbi in kaj so merila, ki jih je treba upoštevati pri odločanju za nakup? Enako vprašanje sem zastavila obema sogovornikoma in upam, da so odgovori konkretni in uporabni. Vsebnost hranilnih snovi v rastlini aloa vera je dokaj dobro raziskana. Težava je v tem, da nimamo podatkov o vsebnostih dragocenih snovi v teh sokovih in drugih izdelkih. Odvisno od načina pridelave in predelave se vsebnost "dobrega" od proizvodnje do trgovinske police lahko razpolovi - nekatere snovi pa celo povsem izginejo. Pri algah je lažje, saj so opravili analize že pripravljenih izdelkov, zato je znano, kaj zaužijemo z vsako kapsulo ali tabletko. Za tiste, ki želite primerjati izdelke, objavljamo tudi primerjalno tabelo. Pomembno je vedeti, da besedo alge uporabljamo za različne rodove. Klamatske alge in spirulina so prednice vseh rastlinskih in živalskih oblik, zato pripadajo rodu cianobakterij. To je tudi razlog, da vsebujejo snovi, ki jih praviloma najdemo v živalskih snoveh (vitamin B12, maščobne kisline ipd.). Po mnenju dr. Picka bi se morali izogibati praškom in tabletkam - superživila ohranijo antioksidacijske moči le pod pogojem, da so shranjene v kapsulah ali ampulah in da ne prihajajo v stik z zrakom. Drugo pomembno merilo, glede katerega se strinjata oba sogovornika, je pomen načina pridelave. Ni vseeno, ali uživate divje alge, sadove in zelišča ali gojene. Vse, kar je gojeno (alge, trave, žita …), vsebuje čedalje manj hranil. Če se nam uspe izogniti nenehnemu vnašanju kemičnih snovi s hrano, čistili in kozmetiko ter na drugi strani povečati vnos kakovostnih hranil, bo to še kako vplivalo na zdravju. Kot pravi dr. Pick, ni treba doseči 100 odstotkov. Le z zdajšnjega razmerja 90 : 10 odstotkov v korist neumnostih, ki jih počnemo, moramo priti na 25 : 75 odstotkov v korist dobrih odločitev za svoje zdravje. Sanja Lončar Komentarji (0) www.pozitivke.net