Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20061023204858355

Kako sem postal in ostal vegetarijanec sobota, 11. november 2006 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Bilo je spomladi, leta 1992. V tem času sem dosti igral po raznih lokalih v svojem glasbenem duetu. Povedati moram še, da sem bil strasten mesojedec, saj smo v naši družini na leto pospravili kar velike količine svežega in prekajenega mesa, klobas in salam, ki sem jih sam izdeloval. Kot muzikant, sem tudi dosti popival, predvsem vina pa tudi žgane pijače. Tudi v podjetju kjer sem bil zaposlen, smo kar pogosto proslavljali razne dogodke, seveda ob obilni, večinoma mesni hrani in alkoholni pijači. Mislim, da večina ljudi to počne še danes. Pa pustimo to dejstvo, mogoče bodo vsaj nekateri prišli do enakih spoznanj kot sem prišel jaz. Nekako podzavestno sem čutil, da ne delam prav vendar nisem znal iz tega začaranega kroga. Ker pa ima narava vselej prav, je tudi v mojem primeru poskrbela za streznitev. Poleg velikih težav z zgago-povišano želodčno kislino, me je mučila tudi huda revma, še zlasti v predelih telesa, ki so bila poškodovana ob prometni nesreči 1973 leta. Kot pa je v navadi, mi je klasična medicina nudila le sredstva za lajšanje simptomov, kot so tablete proti bolečinam in tablete oziroma gele za nevtralizacijo želodčne kisline. Že sami zdravniki ti povedo, da so vsa ta zdravila dolgoročno škodljiva, še zlasti ta za nevtralizacijo kisline, ki so po večini bila, vsaj takrat, ko sem jih jaz uporabljal, na bazi aluminijevega hidroksida. Znano je da aluminij v prehrani tudi povzroča hudo bolezen možganskega tkiva-Alzheimerjevo bolezen, ki se konča s popolno izgubo spomina in smrtjo. Kot sem omenil, je narava poskrbela za mojo streznitev. Nekega dne, po prekrokani noči v enem od zadimljenih lokalov kjer sem igral, sem začutil na desni strani vratu nabrekle bezgavke. To stanje pa se je vleklo kar naprej, tako, da sem odšel kot po navadi k zdravniku. Zdravnica mi je predpisala neke antibiotike, ki pa sploh niso imeli nobenega učinka na zatrdele bezgavke. Poskusil sem ponovno s propolisom, kot pred leti, ko sem si ozdravil kronični osteomielitis, vendar brez uspeha. Iskal sem pomoč pri znanem bioenergetiku vendar tudi njegova pomoč ni bila uspešna. Šel sem k specialistki za grlo, ki mi je pa po pregledu svetovala, da naj se oglasim – ne vem več v kateri zdravstveni ustanovi v Ljubljani. Bil sem prestrašen kot bi bil vsakdo, ki ga pošiljajo na pregled v Ljubljano. Sprejel sem sklep, da si bom spet pomagal sam. Seveda nisem prav vedel, kaj naj storim. Če bi šlo za najhujšo možno stvar-rak na grlu, navadne metode ne bi bile zadosti. Vedel sem, da mora storiti nekaj radikalnega, a kaj? Kot velikokrat v življenju, mi je tudi tedaj pomagala neka višja sila, vsaj mislim tako. Moja žena mi je pokazala članek v reviji Aura, kjer je bilo opisano kako naš koroški zdravnik dr. Heber Franc iz Dravograda že leta nazaj po pepelnici opravlja skupinski post kot eno od metod za naravno ozdravitev raznih bolezni . Ko sem to prebral pa je bil konec meseca junija in sem torej zamudil to priložnost. Kljub temu sem poklical tega prijaznega zdravnika, ki mi je bil takoj pripravljen pomagati. Ko sem se oglasil pri njem, mi je na kratko pojasnil za kaj gre in mi posodil dve knjigi v srbohrvaščini od Dr. Džamanje znanega beograjskega zdravnika »Lečenje gladovanjem« (zdravljenje z stradanjem-postom) in še eno drugo prevedeno iz ruskega jezika s podobno vsebino. Takoj sem se lotil prebiranja knjig. Seveda pa sem ob tem bil prestrašen in zaskrbljen, kako bom zdržal brez hrane 7 oziroma 14 dni ob sami vodi. Ker sem bil, tako kot danes večina v tem zahodnem svetu, prepričan, da samo hrana lahko daje moč za življenje in premagovanje bolezni, sem se bal, da bom od lakote kar umrl. Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Po deset dnevnem postu, so bezgavke spet postale normalne, jaz pa sem shujšal za 16 kilogramov in se vsem nekako smilil. Počutil sem se pa zelo dobro in mi je bilo malo mar za mnenja ostalih. O vseh mojih dosedanjih postih, bom napisal poseben članek. Povedati pa še moram, zakaj sem torej postal in ostal vegetarijanec. Po prvem postu sem spet začel jesti enako hrano kot pred njim. Spet dosti mesa in mesnih izdelkov in seveda spet alkoholne pijače. Sedaj pa tisto najbolj važno. Po približno treh tednih se mi je stanje z bezgavkami ponovilo. Sklenil sem opraviti še en krajši, sedemdnevni post v septembru 1992, torej pred štirinajstimi leti. Po tistem postu so bezgavke spet postale normalne. Zgaga – povišana želodčna kislina se mi je močno zmanjšala tako, da sem jo obvladoval le še s pitje mineralne vode Donat. Tudi revma se je pojavljala redko predvsem takrat ko sem jedel preveč sirov, ki so tudi živalske beljakovine, za katere je znano, da povzročajo povišanje nivoja kisle krvi in posledično, poleg drugih težav sodobnega sveta, tudi revmo. Sklenil sem postati vegetarijanec in to sem še danes. Tudi alkohola nisem več poskusil saj mi je kar zamrla želja po njem. Sem zelo zdrav, kar mi kažejo tudi vsi zdravniški izvidi obenem pa se zavedam, da ne prizanašam gorja in trpljenja živalim, ki so in bi morale biti naše prijateljice. Sam si pridelujem rastlinsko hrano na biotičen oziroma ekološki način ter tako po svojih skromnih močeh prispevam k ohranjanju narave. O tem pa kdaj drugič. Rajko Stropnik www.gibanje.org Komentarji (0) www.pozitivke.net