Jesen ni čas za lenobo!

ponedeljek, 13. november 2006 @ 05:02 CET

Se tudi vam zgodi, da se s prihodom hladnejših dni preprosto zaprete med štiri stene in se prepustite lenobi? Kot da ni dovolj, da večino svojega časa že v službi ali na poti preživimo sede! Poletje nas je napolnilo z novo energijo, zato se ne pustimo zapeljati lenobi jesenskih dni. Poskrbimo za zdravje in lepoto telesa ter duha!

Z gibanjem in pravilno prehrano bomo poskrbeli, da bomo še naprej tako vitalni, kot smo bili v času poletnih in sončnih dni. Le zakaj bi dovolili, da nas jesen ponovno ovije v mrakobnost? Čudežnega recepta ni, sprememba je vedno tek na dolge proge.

Razmigajmo se!
Da bi dosegli in ohranili telesno formo, bi se morali gibati trikrat na teden vsaj 30 minut – tako, da bi se zasopli in spotili. Kako? Pravzaprav je odgovor v tem, da najdemo vadbo, ki nas najbolj veseli – naj bo to fitnes, tek, kolesarjenje, plavanje, joga ...

Tek je gotovo najcenejši način, da poskrbimo za večjo kondicijo in s tem tudi zdravje, obenem pa se ga je zelo preprosto lotiti. Le telovadne copate si je treba natakniti in – steči. Izbirajmo mehke terene (gozdne poti), tempo teka pa naj bo takšen, da lahko ob teku še govorimo. Zato je za začetnika najbolje, če se loti teka v dvoje ali v skupini. Na začetku tekaške vadbe si zastavimo realen cilj, denimo do konca travnika in nazaj. Med tekom si vzemimo več premorov, med katerimi hodimo.

Če nismo v formi, je pravzaprav najbolje, da začnemo ravno s hojo: prvi teden se dvakrat do štirikrat odpravimo na daljši sprehod, denimo 20–25 minut, hodimo hitro in pazimo na pravilno dihanje. Drugi teden ta sprehod podaljšamo še za 10 minut. Tretji teden 2 minuti tečemo v zmernem tempu in 4 minute hodimo, kar ponovimo petkrat (skupaj 30 minut), potem pa vsak teden za minuto daljšamo čas teka oz. vse manj hodimo, tako da je skupni seštevek obeh načinov vadbe še vedno pol ure.

Nič ni narobe s hojo
Tudi hoji sami ni kaj očitati – je primerna oblika aktivnosti, saj izboljša delovanje pljuč, srca, ostalih mišic, izboljša telesno zmogljivost, sprošča stres, varuje pred boleznimi srca in ožilja, pred debelostjo in visokim krvnim tlakom. Pešačimo lahko primerno svoji starosti in zmogljivosti, to lahko počnemo povsod; ker ne potrebujemo posebne opreme, je tudi poceni. Prav tako je enkraten način združevanja prijetnega s koristnim – med sprehodom se lahko pogovarjamo s prijatelji, tako tkemo stike, občudujemo okolico in obenem skrbimo zase.

Jejmo z glavo!
Recept je v bistvu preprost – manj maščob ter več zelenjave in sadja. Naše telo potrebuje le okoli 40 g maščob na dan. Pri tem seveda ni dovolj, da omejimo (ne pa povsem izločimo!) vnos vidnih maščob (olje, margarina, maslo), velikokrat pa pozabimo, da se te skrivajo marsikje – v mesu, klobasah, mleku, siru ...

Zelo veliko lahko naredimo že z zamenjavo določenih živil z bolj zdravimi ali z zamenjavo načina priprave živila. Tako maslo in margarino zamenjajmo z oljčnim ali repičnim oljem (in seveda zmanjšajmo količino maščob v prehrani nasploh), živila iz bele moke (testenine, kruh, prepečenec) zamenjajmo s takimi iz polnozrnate moke, rjavi riž naj nadomesti belega, pijmo posneto mleko in pazimo, da imajo jogurti in drugi mlečni izdelki karseda malo maščob in dodanih sladkorjev.

Pri vsakem obroku pojejmo nekaj sveže zelenjave in sadja, prav tako si sadje privoščimo, ko se nam zahoče pojesti nekaj sladkega. Pri tem je potrebna manjša zvijača – krožnik s piškoti ali pecivom na jedilni mizi zamenjajmo s sadjem, ki nas po navadi čaka v hladilniku. Tako bomo tudi otrokom omogočili bolj zdrav odnos do hrane: namesto da bi stikali za bonboni na polici, bodo segli po najbližjem – kosu sadja na mizi.

Če se sladkarijam ne moremo upreti, raje izberimo čokolado z več kot 60-odstotnim deležem kakava, skutno torto namesto čokoladne, biskvit s sadjem namesto smetanove rezine ... Tudi kavo s smetano raje zamenjajmo s kavo z mlekom ali s kapučinom. Količino sladkorja v kavi in čaju postopoma zmanjšujmo, na koncu, ko ju bomo užili nesladkana, sladkorja sploh ne bomo več pogrešali.

Zelo pomembno je tudi, kaj pijemo. Kozarec sadnega soka ima toliko kalorij kot dva kosa sadja, zato raje pijmo vodo ali druge nizkokalorične napitke in si sadni okus privoščimo s pravim sadjem. Velika količina tekočine (najmanj 2 litra vode na dan!) pomaga pri razstrupljanju telesa in skrbi tudi za bolj napeto kožo.

Dobro počutje v svoji koži
Za začetek – najpomembnejši je spanec! Če se bomo še tako negovali, neprespano telo in obraz kaj kmalu začneta kazati znake utrujenosti in izčrpanosti. Odrasel človek naj bi spal 7 do 8 ur na dan, pri tem pa moramo poskrbeti tudi za pravo temperaturo v spalnici (16 do 18 stopinj) in seveda za zdravo ležišče.

Vendar naša koža potrebuje dodatno nego. Sama po sebi ima sicer velikansko sposobnost uravnavanja mastnosti in vlažnosti, pa vendar sodobni način življenja (ogrevanje, klimatske naprave, stres, sončenje ...) na njej pušča posledice. Zato jo je treba negovati z izdelki, ki ji povrnejo vlago in izgubljeno maščobo. Strokovnjaki priporočajo, da se pri uporabi posameznih preparatov ravnamo po tem, kako se v svoji koži počutimo – če nas srbi, vleče itd., je čas za dodatno nego. Podobno je pri laseh, tudi zanje moramo skrbeti po njihovih zahtevah, obenem pa – tako pri koži kot pri lasišču – velja: ne bojmo se za nasvet vprašati strokovnjakov, oni nam bodo lahko najbolje povedali, kakšen tip kože oz. las imamo in kako naj zanje skrbimo.

Največja lepota – od znotraj!
Biti zadovoljen s seboj, gledati v svet s samozavestjo in pozitivnimi mislimi – to ima zelo stvaren učinek na telo in zdravje. Če negativne misli nadomestimo s pozitivnimi, telo takoj reagira, sprostijo se neslutene moči. Dobra volja naj nam preide v navado.

Pa vendar, nikar si ne delajmo iluzij, vsi se spopadamo s krizami in se prebijamo preko ovir. Zato je optimizem tudi v najhujšem trenutku ravno v sprejemanju in priznavanju vseh čustev, ki nas prevevajo – žalost, izguba, obup, strah ... Stiska in preizkušnja sta pravzaprav pozitivna procesa, če se ju lotimo z realnim pogledom in brez priokusa katastrofe. Neminljive sreče ni, a če se sreče, takrat ko je, ne znamo veseliti, se izgubi v poplavi solza.

Članek objavljen v reviji otrok in družina september 2004

0 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20061112183805326