Če slučajno pričakujete zgodbo, v kateri bo govora o najnovejših pozah in kričanja zaradi užitkov, potem je boljše, da takoj "preklopite" drugam. Ne bom govorila o vseh možnih provokativnih opisih seksualnih doživetij, niti o pikantnih posebnostih o mojem ali drugem spolnem življenju.

Zakaj sploh pišem o seksu? Samo zato, ker sem se pred kratkim pogovarjala o seksu, mogoče malo preveč odkrito vendar se mi je zbistrilo, da me je seksa dobesedno strah. Temu strahu bi se lahko dejalo tudi "fobijalen" strah. Po končanem seksu si želim samo nekam pobegniti, pobegniti daleč vstran od partnerja. V sebi se vedno počutim prazna, v meni pa kriči: "Kaj jaz sploh počnem tukaj s tem človekom? ali "Kaj sem to sploh potrebovala?". Včasih je to koristna fobija. Z lahkoto se izognem neprijetnim situacjam, promiskuiteti, čustvenim in telesnim napakam, občutku krivde, bežanjem pred lastnim ogledalom in ne vem česa še.

Normalno, vsi, ki danes zagovarjajo t.i. svobodni seks bi lahko ta moj strah smatrali kot skrajno omejujoč za mojo osebnost in mi začeli nakladati, da je moj strah tisti, ki je kriv za vse moje užitke katere izgubljam, ker ne znam živeti itd. Sicer se lahko vsa moja zgodba bere na ta način. No, razlike od užitka do užitka v sferi seksa absolutno ne moremo meriti.. Verjamem, da so to občutile in spoznale celo promiskuitetne osebe, ne glede na to koliko zagovarjajo in živijo svoboden seks..

Seks je roko na srce, zelo lepa "aktivnost". In kaj je, če izvzamemo telesni užitek, kaj je pri seksu sploh lahko lepo? Orgazem? Za orgazem ne potrebujemo ravno partnerja, ker ga lahko doživimo sami. Če vprašate mene, v seksu je najlepši občutek pristne bližine. Dejsto, da nam je drugo ljudsko bitje dovolj blizu, da z njim lahko počnemo in delimo vse "smešne poteze"; dejstvo, da si želimo s tem drugim bitjem povezati v eno in da drugo bitje želi enako, kot si želimo mi; da obstaja nekdo s katerim lahko do konca spoznamo sebe, in biti svobodni na najbolj iskren in mogoč način. Goli telesni užitek si lahko privoščimo z nekom, ki nam ni ravno blizu vendar takrat izgubimo vse tisto, kar spada v komplet seksa in sploh lahko naredi dober in popoln seks - a to je vse tisto pred in po seksualnem aktu.

Tisto pred seksom so treutki predigre ali osvajanja. Mislim, da je osvajanje vedno predpogoj za dober seks, ki se žal obdrži le na začetku zveze. Ali ni to lepo? Vedno znova osvajati in biti vedno znova osvojen… Ali ni najlepše vedno tisto, kar je nepredvideno tudi takrat, ko smo v dolgoletni zvezi. Vedno nas lahko preseneti erotična atmosfera v nepričakovanih situacijah. Včasih je dovolj samo en pogled, nasmeh, dotik, sprememba v tonu glasu ali posebna intonacija, ki premakne našo strast v nenačrtovano erotično smer. Vztrajno osvajanje je velika umetnost. Verjamem, da je pomanjkanje te umetnosti glavni vzrok za večino propadlih zvez in zakonov. Osvojiti je lahko, a osvajati vedno znova ali trajno je tako veliki izziv, da ga redki zmorejo. V trajnem osvajanju se vedno znova oživljajo najbolj subtilne nianse osvajanja, katerih v površinskih odnosih ne morejo najti, saj ne obstajajo.

Še lepše od tistega, kar je prej seksom je vsekakor po seksu. Tisto po orgazmu. Tisto, ko se želite (namesto pobegniti) zateči v prostor med rameni in vratom ljubljene osebe. Tisto, kadar se želite z njo smejati, poljubljati in se pogovarjati, prižgati cigareto, jesti v postelji, se skupaj tuširatii, uživati v tišini ali se objemati, šepetati, se raznežite in zaspati. Tisto, ko s celim telesom čutite spokojnost. Tega nikakor ne morete občutiti z nekom, s katerim ste v postelji končali slučajno in za katerega vas ne veže občutek bližine.
Mislim, da je vsem vam, ne glede na seksualne navade in nagnjenosti potrebno ravno to - občutek, da si nas nekdo želi v celoti, ne samo kot telo zaradi kateregaa hočemo zadovoljiti svoje potrebe. Vendar se ta celostna bližina ustvarja ravno po tistem, kar se zgodi po seksu. Kar se mene tiče je to isto seks. Seks na višjem nivoju, ki vključuje dve kompletni osebi z svojo čustveno, duhovno, intelektualno in telesno prtljago.

Ko takole pišeš o seksu v totalno aseksualnem stanju, to ni ravno vzburljivo, še posebej če uporabiš besedo seks celo dvajsetkrat v eni izpovedi. Se opravučujem vsem bralcem, če so slučajno pogrešali več sočnosti teksta že samo zaradi naslova.

Na koncu seksualnoega teoretiziranja mi ostane še to - kaj je ljubezen? "Človek samo z srcem dobro vidii", trdi Antoine de Saint-Exupery. Jaz bi še dodala, da človek samo z srcem dobro seksa. Ali še bolj natančno, da človek samo z srcem dobro dela pa ni pomembno kaj.

Saša M.
Vir: www.mojuspeh.com