Piše: Moira

Veliko »papirjev« s takšnimi in drugaènimi razmišljanji je na straneh Gibanja za praviènost in razvoj že popisanih, a uglašeni na eno noto- pomagati. Spomnim se svojega otroka, kako sreèen je bil, ko sem ga zato, ker mi je pomagal pri gospodinjskem opravilu, nagradila s poljubèkom in mu rekla, kako je priden. Ali je to prav? Seveda je prav! Kakšno vprašanje?? Pa vendar…

Danes razmišljam o svojih korakih vzgoje. Vem, da sva se trudila vzgajati po svojem obèutku in otrok raste v fantka, ki nosi vse lastnosti zadovoljnega otroka, ki je pripravljen pomagati in že zdaj ve, da ne sme zato prièakovati nièesar. Zakaj? Ker sva ga nauèila dojeti.

Piše: Gaja Lašiè

LJUDSKA SAMOPOMOÈ v obliki lokalne izmenjave dobrin in storitev
Uèenje in kreativno sodelovanje v družbeno-socialni mreži/lokalnem združenju civilne samopomoèi

V današnjem prispevku vam želim približati idejo o medsebojni, lokalni, izmenjavi blaga in storitev. Opisati želim, kaj je to lokalna / civilna /družbena / socialna samopomoè / trgovina / menjava. Z izrazoslovjem in poimenovanji se ne želim vezati na noben, v svetu že obstojeè, sistem ali njegovo valuto. V nadaljevanju bom za sistem uporabljala izraz lokalna menjava ali skrajšano L-menjava, za lokalno valuto pa L-toèke.

V torek, 6. junija 2006 se je z razpravo k prispevkom celotnega dneva zakljuèila 1. konferenca z naslovom »Družbena odgovornost in izzivi èasa 2006«. Na njej je sodelovalo dvanajst slovenskih in en tuj predavatelj , ki so družbeno odgovornost predstavili iz razliènih vidikov: vladnega, etiènega, podjetniškega, medijskega, izobraževalnega in raziskovalnega. V imenu predsednika RS dr. Janeza Drnovška je udeležence pozdravila Magdalena Tovornik, višja svetnica predsednika Republike Slovenije za politiène zadeve, v imenu Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru pa njen dekan, dr. Rasto Ovin.

...rade pa bi volile po lastni presoji

Muslimanske ženske si želijo veè politiène moèi, je pokazala raziskava inštituta Gallup, ki je med drugim vkljuèevala tudi osebne pogovore z 8000 muslimankami iz razliènih držav. Kar 97 odstotkov Libanonk ter 95 odstotkov Egipèank in Maroèank je menilo, da bi morale ženske samostojno odloèati o tem, koga bodo volile. Tako je sicer menilo le 68 odstotkov žensk iz Pakistana, vendar pa je to po svoje za tamkajšnje razmere kar veliko.

Piše: Marko Pogaènik

Èloveštvo se kljub priseganju na demokratièna naèela vedno znova zapleta v nevarna nasprotja in posledièno v vojne. Morda pa je pojem demokracije potrebno ponovno obèutiti in premisliti? Kaj pa èe smo pojem demokracije zaèeli uporabljati v nasprotju z njegovim izvirnim pomenom?

Zdi se, da pojem demokracije razumemo kot svobodo, da se lahko zavzemamo in bojujemo za resnico, ki je drugaèna od tiste za katero se prizadevajo drugi. Pride do tekmovanja v katerem zmaga tisti, kateremu je naklonjena veèina ljudstva. Ker si veèinsko naklonjenost ljudstva vsaka od nastopajoèih strank želi, kaj hitro pride do prikrojevanja in manipuliranja z dejstvi, znajdemo se v mrežah odtujenosti.

''Iskreno verjamem, da so banène institucije dosti bolj nevarne in grozeèe življenju na Zemlji kot številne dobro oborožene armade'' … Kaj mislite, kdo je avtor te izjave? Kakšen socialistièni voditelj? Pa ste v zmoti, saj so to besede Thomasa Jeffersona, enega od ustanoviteljev ZDA in sodobne družbe.

Ali ste se kdaj vprašali, od kod pravzaprav izvira prosti èas? Zakaj je skupna masa dela in denarja razporejena med ljudi na Zemlji tako, da imajo eni vsega v izobilju, drugi pa z šestnajst urnim garanjem komaj pridelajo hrano zase? Zakaj si lahko eni privošèijo najboljše šolstvo in zdravstvo, drugi pa zaènejo delati že pri sedmih letih ter umirajo zgarani pri štiridesetih?

Korenina tega problema seže zelo daleè. Zelo jasno vidna je postala v èasu iskalcev zlata, v katerem so eni cele dneve mukotrpno kopali rudnino, drugi pa s skladišèenjem in posojanjem denarja (zlata) živeli bajno na raèun tujega dela. Takrat je sistem posojanja dosegel nesluten zagon. V zelo kratkem èasu je sistem izkorišèanja preko obresti dosegel celi svet.

Piše: Marina Butala

Spremenimo vojašnice v cvetoèa polja - za bodoènost naših otrok.

Vèasih so pri nas fantje vsaj v vojsko morali hoditi, da so odrasli. Zdaj na žalost niti tega nimajo. Kje naj odrastejo, èe v današnjem oèetu zelo pogosto nimajo moškega, po katerem bi se lahko zgledovali, da bi zrasli v pozitivno naravnane ljudi, ki gledajo na bodoènost kot na nekaj, na kar sami lahko vplivajo s svojim trudom? Mnogo oèetov je dandanes razoèaranih nad družbo v kateri živijo. Preveè od drugih prièakujejo in ne pomislijo na to, da bi pravzaprav sami morali nekaj za to storiti, kar želijo. Pravijo, da se vzgaja z vzgledom. Èesa se torej lahko njihovi potomci moškega spola od njih nauèijo? Posnemanja negativne oèetove naravnanosti in temnega gledanja na bodoènost?

Ali ne bi bilo torej smiselno vpeljati novo zvrst organizacije, ki bi odigrala neke vrste vlogo vojske, toda v drugaène namene, miroljubne in bolj pozitivne? Zato da bi fantje (in tudi dekleta, loèeno seveda), ki bi se tega udeležili, postali bolj odrasli in bolj odgovorni ljudje, predvsem pa bolj zreli. Obenem pa bolj pozitivno naravnani in ustvarjalni. Predvsem zase, posledièno pa tudi za druge.

Seznanjamo javnost, da dejansko stanje otrokovih pravic v Sloveniji odstopa od uradno predstavljene in da izvajajo psihièno nasilje nad otroci prav ustanove, ki bi se morale zavzemati zanje: Centri za socialno delo, sodišèa, sodni izvedenci …

Vsak drugi zakon se razveže. Trenutno živi v Sloveniji že 54.000 otrok v enostarševskih družinah.
Od tega samo 2% pri oèetih.
15.000 otrok ne prejema nobene preživnine.

Piše: Sašo

Tako, pa je obèni zbor za nami. Sodeloval sem na delavnici o socialni praviènosti in ker je bilo kar nekaj govora o info toèkah Gibanja za praviènost in razvoj (GPR), sem se odloèil, da podam osebno mnenje, oz. kako jaz vidim delovanje in namen info toèke.

Mislim, da sem do sedaj edini, ki imam vzpostavljeno info toèko Gibanja in v tem èasu se je vèlanilo že kar nekaj ljudi, ki paè nimajo možnosti vèlanitve preko spleta. To je tudi eden od namenov info toèke in po mojem mišlenju ne edini. Ko sem sprejel ponudbo g. Drnovška za vzpostavitev info toèke, sem jo sprejel z neko odgovornostjo, z namenom, da tudi aktivno sodelujem in udejanjam naèela Gibanja. Mnenja sem, da lahko veliko naredimo na lokalnem nivoju in s tem pripomoremo tudi k razvoju celotne države. Info toèke naj bi bile razporejene po regijah, kjer bi lahko potekale razliène aktivnosti, oz. kjer bi se lahko ljudje zatekli po nasvet, pomoè, informacije...

Piše: Ranko Štingl

Socialna praviènost je pojem, ki se uresnièuje v veèji ali manjši meri, ni relativna kategorija, ta ali obstaja ali je ni. Seveda z vidika tistega, ki dela korekcije v smeri vzpostavljanja le te, je razmišljanje, da je dal dovolj in tisti, ki je prejemnik misli, da je te premalo. Ampak kaj je dejstvo? To, da je uresnièevanje socialne praviènosti odvisno od ogromnega števila dejavnikov, ki vplivajo v družbi.

Piše: Rok Kralj

Potrošniška miselnost

Potrošniška miselnost temelji na predpostavki, da je èloveško željo mogoèe zadovoljiti z materialnimi dobrinami (zunanjimi objekti), predvsem v obliki trgovskega blaga. Potrošniško miselnost »ustvarja« mogoèen ekonomsko-potrošniški sistem, ki ga sestavljajo proizvodna podjetja, trgovine, reklamne agencije, mediji, (nekatere) izobraževalne ustanove in druge institucije. Ta sistem naèrtno spodbuja èlovekove želje in spodkopava univerzalne èlovekove vrednote in vrline kot so solidarnost, soèutje, spoštovanje in razumevanje drugega, medsebojna delitev itd.

Slikarka in pesnica TEA BREŠÈAK se je rodila v zaselku Kozjapara v Dobravljah na Vipavskem 9.10.1895, umrla je 12. 02. 1971 v Milanu, pokopana pa je pri Sv. Petru v Dobravljah. Tea je bila peta hèerka v družini štirinajstih bratov in sestrá.

Slikarka in pesnica Tea je obiskovala osnovno šolo v Sv. Križu. Šolanje je nadaljevala od 1912. leta v nemškem zavodu pri Gospe Sveti na Koroškem, v Trstu je nadaljevala trgovsko šolo in nato je kot uradnica službovala v Trstu. Od leta 1919, po poroki z zdravnikom Emanuelom Abbatistta, je bivala dve leti v Padovi, šest let v Portoguaru, nato v Milanu od leta 1928 do smrti.

Že v mladih letih je prevzela skrb za družino številnih bratov in sestrá ter neèaka. Z možem Emanuelom, dobrodušnim èlovekom je k sebi leta 1921 priklicala sestro Ivo in brata Mirka, leta 1929 pa tudi sestro Tonco, brata Roberta in neèaka Franca Jerkièa, sina pokojne sestre Francke, ki je umrla takoj po njegovem rojstvu. Brat Robert in neèak Franc sta diplomirala kot zdravnika na milanski univerzi.

Zakaj se morali in etiki v èasu postmoderne oèita netransparentnost new age-a?

Èas v katerem živimo, je v družboslovju (zlasti sociologiji), poimenovan kot postmoderna doba, doba preseganja neèesa, doba poseganja »onkraj«. Seveda vsi teoretiki ne zagovarjajo postmoderne kot »preseganja«, kot neko entiteto, ki je po kvaliteti takšna, da se lahko od prejšnji dob prikaže kot razlièna. Lyotard (Konec velikih zgodb), *censored*uyama (Konec zgodovine) izkazujejo kritièno naravnanost do »družb blaginje«, ki se v besedilih Becka odrazijo kot družbe tveganja.

Vsekakor lahko danes tudi Zahod, ki je v preteklem procesu globalizacije veljal za dobitnika »zero sum game«, torej igre z nièelno vsoto, kjer so konstantno izgubljali »manj razviti« (teoretiki dependistas), oznaèimo za polje bumerang efektov, torej plaèevanja raèunov za posledice, ki so bile nenameravane in nepredvidene.

Èlovek sebe postavlja na prvo mesto in se imenuje »krona stvarstva«. Ostale vrste prebivalcev zemlje se ob tem zagotovo krohotajo in zvijajo od smeha. Zakaj?

Kot prvo in prvo, so živali na zemlji veliko dlje od èloveka. Nadalje, imajo veè potomcev kot èlovek in lahko preživijo atomsko vojno, brez, da sploh zatrepetajo z oèmi. Poleg tega nekatere vrste lahko preživijo puberteto v nekaj urah. Mlade podgane so na primer zrele za seks že po nekaj tednih.

Tudi, ko je v igri življenjska doba, so nekatera bitja v veliki prednosti pred èlovekom, na primer nekateri raki doživijo starost 500 let, želve do 150 let, èlovek pa se takoj pohvali, ko tam ena babica doživi 120 let.

Biologi so naredili lestvico najuspešnejših vrst na zemlji. Kriteriji so bili strogi, ampak fer. V poštev so prišla samo tista živa bitja, ki imajo obraz in še niso izumrla. Faktor so doloèili na podlagi naslednjih kriterijev: dolžina bivanja na zemlji (v milijonih let), število potomcev letno, doba, ko je bitje spolno zrelo in življenjska doba posamezne vrste.
Poglejmo rezultate :)

Sporoèilo èetrtkove TV oddaje o Mercatorju na Trenjih državljanom je bilo, da se nismo poslovili od lažnih struktur polpreteklosti in da se te vleèejo v sedanjost po skoraj istih akterijih s popolnoma novo ideologijo, ki je totalitarizem in komunizem prelevila v ideologijo nebrzdanega neoliberalizma.

To ni veè samo mali kapitalizem, proti kateremu se je socializem boril s svojo revolucijo in milijoni mrtvih po vsem svetu (kolhozi, kulaki, nacionalizacije, konfiskacije, masovni poboji, itd), temveè red v katerem se na novo razvija moèna buržujsko mešèanska kasta bogatašev milijarderjev, brez pregrad, brez sooèenja z idejami praviènosti, solidarnosti in etiène zavzetosti. To ni smer, ki bi pomagala sooblikovati tržno-socialno družbo enakih možnosti. Razvija se kasta parazitov na pleèih prikrajšanih in osiromaših ljudi, ki je imela podporo v oblastnikih, ki so vladali. Dovolimo si, da bodo vladali v slovenski poizvodno-tržni verigi tajkuni, katerih izvor denarja je dvomljiv in sumljiv in ga hoèejo oprati v mali državici Sloveniji. Èlovek in interes državljanov ter zašèita domaèe reproverige v tem tekmovanju nimajo cene.

Državljani smo ob osamosvojitvi prièakovali bolj zdravo podlago in smisel za demokratièno delovanje. Ljudje živijo na robu eksistenènega minimuma. Prišlo je do prerazporeditve kapitala, ki so ga prigrabili samovoljni in nenasitni pohlepneži, obremenjeni s komunistièno preteklostjo, ki nimajo izdelanih meril demokratiènega delovanja. Pridobili so si politiène pristaše, jih izrabili kot orodje ter jih vkljuèili v svoje delovanje, lobiranje in interese.

Piše: Bern Jureèiè iz zadnje številke Karme plus

Pred dnevi smo v èasopisju lahko prebrali novico, da so štirje bul mastifi na ulici sredi Ljubljane moèno ogrizli nekega moškega. Ne veliko pred tem je vso pozornost Slovencev pritegnila surovost umora na Dolgem brdu, pri kateri morilec ni samo moril, ampak poèel stvari, ki si jih je težko zamisliti in katerih podrobnosti poveèini sploh niso prišle v javnost. Že tri leta traja nesmiselna vojna v Iraku, ki je zahtevala trideset tisoè žrtev (èe med njimi seveda upoštevamo samo mrtvece, kajti žrtev je v resnici še veliko veè). Še dlje traja okrutna vojna v sudanski pokrajini Darfur, kjer ne gre le za nasilje kot takšno, ampak za pravi pravcati genocid, v katerem se je zaradi poželenja po zemlji in njenih bogastvih ena etièna (in politièna) opcija odloèila, da druge na tistem prostoru preprosto ne mara in se je je trdno sklenila znebiti. In to pravzaprav ni niè drugega kot tisto, kar se je dogajalo (in se v manjši meri še vedno dogaja) na severovzhodu Konga. In še veliko, veliko dlje trajajo prizadevanja kar dveh velikih svetovnih religij, v skladu s katerimi naj bi ljudje verovali v njihovega Boga.

To, da eni pri tem prisegajo na križ, drugi pa na meè, je samo niansa - v obeh primerih gre nedvomno za nasilje. Tako je v odvisnosti od nivoja oziroma širine pogleda vsepovsod okoli nas nasilje poèasi postalo naš neizogiben življenjski spremljevalec. Toda ali drugaèe ne gre? Kajti na drugi strani imamo cele religije, ki uèe nekaj èisto drugega, in tisoèe posameznikov, ki se upajo postaviti nasilju po robu, pridigati proti njemu ter uèiti svet o nenasilnem naèinu življenja, da ne omenjamo stotin milijonov tistih, ki so takšni ali drugaèni vrsti oziroma obliki nasilja izpostavljeni na cesti, v službi ali v "varnem" objemu domaèih štirih sten, in katerih želja je samo, da bi lahko imeli - ljubi mir.

Evropska komisija je sprožila spletno razpravo v 20 jezikih o prihodnosti Evrope. Ta razprava, v katero se lahko vkljuèijo vsi državljani, je del "Naèrta D" Komisije za demokracijo, dialog in debato kot odgovor na poziv Evropskega sveta k obdobju razmisleka po negativnem izidu glasovanja o predlagani ustavni pogodbi v Franciji in na Nizozemskem.

Mojster -, preko Benjamina Crema (marec 2006)

Ko bo nastopil èas obraèuna stroškov, bodo ljudje osramoèeni in preseneèeni nad razsipnostjo vojne. Vojna se bolj kot katera koli druga èlovekova dejavnost pohlepno zažre v vire in življenja. V prizadevanju, da bi premagali 'sovražnika', ni prizanešeno nièemur, vse je žrtvovano za zmago. Tako se je èlovek spušèal v neusmiljen boj s svojim sosedom, ne vedno v samoobrambi. Pogosto je z vojno skušal razširiti svoje ozemlje, nakopièiti bogastvo ali, kar je najbolj ostudno, dobiti sužnje. Da opišejo namen, ki je v ozadju veèine vojn, ljudje lahkotno uporabljajo besedno zvezo 'vojni plen'.

......Vstopili smo v obdobje, ko se mora èlovek resno posvetiti konèanju vojne. Èlovek mora razumeti, da ne obstajajo težave ali razmere, ki bi jih bilo potrebno reševati z vojno. Narodi morajo delovati enotno in za vselej konèati s to unièujoèo dejavnostjo, v kateri so ljudje tako zelo spretni.

......Èe jim to ne bo uspelo, bodo ogrozili obstoj vrste. Na Zemlji mora zavladati mir, ni druge možnosti: v rokah imajo najsmrtonosnejše orožje vseh èasov in èe bi ga uporabili v veèji vojni, bi unièili planet, ki bi tako za veke ostal brez življenja. Zakaj bi se izpostavljali takšni katastrofi, takšnemu koncu?

Piše: Miha Jensterle

Nekoè davno, v obdobju terorja 'prekletega komunizma', kot 'Titovo Jugoslavijo' dandanes imenujejo oblastniki in državni neo-zgodovinarji, so 'prekleti humanisti' nesebièno pomagali drug drugemu. Mladina je rada delala in je kar drla na delavne akcije graniti ceste, železnice, tovarne. Vse 'plate' hiš, ki so si jih tedaj gradili delavni ljudje, tako intelektualci kot fizièni delavci, so bile zgrajene solidarnostno. Prijatelji in sosedje so skupili skupaj. 'Vsi za enega in eden za vse' je bilo moto družbe. In zveèer je bil likof. In 'država' je to veselo dopušèala in podpirala. In 'gradovi' so rasli kot gobe po dežju.

'Tiranska država' je bila 'osvobodila sužnja'. 'Delo' mu je pustila kot njegovo dobrino in viške vlagala v razvoj, v socialo in v blagostanje ljudstva. Rezultati dela so ostajali lastnina delavcev. Družba je cvetela. In ljudje so si gradili in bili zadovoljni.

Razen nekaterih. Ki se z dejstvom, da so soèloveku 'enaki', niso sprijaznili.

Za objavljanje na Pozitivkah pišemo in pesnimo. Kakšno telo pa imajo ti naši izdelki? So sugestivni, nabiti s èustvi, z modrostjo, s pesniškim zanosom, z zaèaranostjo, globino, zanimivostjo, ostrino, jezikovno pravilnostjo in jezikovno èistostjo? Kakšen je naš odnos do njih? Ali smo jih sposobni spoštovati, se jim pridružiti, jim prisluhniti in s prišepetavanjem izreèi pohvalo ali grajo? Morda z obzirnostjo izreèi svojo oceno, mnenje, povedati svoje pripombe in stališèe. Jih morda napadamo z vso svojo nevihto, ozkosrènostjo, neprizanesljivostjo? Vsaki dan se sooèimo s tvarinami nove vrste, ki jim namenjamo kulturniško kritiko, naše mnenje, naše obèutenje. Kakšno izkustveno doživetje nam dajejo stvari, ki jih na Pozitivkah beremo? Veliko je poezije. Pozitivke bi že lahko izdale antologijo, izbor objavljenih pesmi svojih avtorjev.

Èe èlovek s povpreèno inteligenco odpre spletne strani, je pogosto oèaran in se vpraša, odkod avtorji vse to jemljejo. Mnogi prispevki si zaslužijo pohvalo, nekateri prispevki pa si zaslužijo tudi grajo, motijo duševno stanje ali ne sprožijo zadostnega zanimanja, da bi jih prebrali. Takšni prispevki oropajo duha tiste dragocene radosti, da bi ob njih uživali.

Ali res ob branju prispevkov samo uživamo?

Veèina povzroèiteljev in žrtev oboroženega nasilja je moškega spola, najveè smrtnih žrtev nasilja, ki se zgodi doma, pa je žensk. Mladi aktivisti pri Amnesty International Slovenija (AIS) in drugod po svetu so zato letošnji mednarodni teden mladih (od 27. marca do 2. aprila) posvetili akcijam za opozarjanje na problem strelnega nasilja nad ženskami. V ljubljanskem parku Zvezda bo tako danes med 12. in 17. uro potekala akcija Za nadzor orožja - proti strelnemu nasilju nad ženskami, katere namen je ne samo opozoriti, ampak tudi pozvati k ukrepanju, so sporoèili iz AIS.

Iz misli dneva - Dr. Janeza Drnovška.

Ali je smiselno to, kar poènemo? Da skušamo dvigovati zavest ljudi in preko tega izboljševati svet? Seveda je. Ali ve kdo za boljši naèin? Ne verjamem.
Med nami je najbrž veliko dvomljivcev. Ne bodo se dali zmotiti v svojem naèinu življenja, dojemanja sveta. Ne bodo dvignili zavesti. Ne bodo ustvarjali pozitivne energije. Obtièali bodo, tam kjer so: v svojih sebiènih in omejenih vzorcih razmišljanja in delovanja. Ne bomo jih premaknili. Za njih svet izven njihovega Jaza nima pomena.
Kdo bi se še ukvarjal z dobrimi deli, s praviènostjo, ohranjanjem narave, skrbjo za revne ...To ni za ljudi, ki trdno stojijo na svetu, pravijo. Svet je takšen kot je, kdor veè upleni iz njega, je na boljšem.

Piše: Miha Jensterle

Vsakdo, ki je bil slišal za Hitlerja, pozna tudi simbol nacijev - kljukasti križ. Svastiko. A 'hakenkrajca' si ni izmislil sam. Svastiko je Hitler ukradel hindujcem.

Hindujcem svastika pomeni 'kolo življenja'. Veèno vpetost v življenski krog. Reinkarnacijo in spremembo. Veèno kroženje in spreminjanje.

Boleèina, strah, želja in trenutni opis sveta 'zasedajo' štiri krake svastike, ki meljejo vsakega posameznika in družbo. Vrtijo, pospešujejo in 'bremzajo' planet ter 'dirigirajo' pot našega življenja, a le dokler ne stopimo iz matriksa, izven pogojenja z besedami, v katerega vstopi vsak otrok z rojstvom. Dokler se ne sooèimo z življenjem samim.

In sooèenje z boleèino sveta, z energijo strahu in želje, z glavnimi porivi, ki 'poživinjajo' ljudi po svetu, ni lahko. Še težje je sooèenje z omejenostjo znanega. Priznati, da nevedni in agresivni in samozaverovani bebèki., kar dejansko smo, veèinoma okolju 'dajemo' boleèino in strah in mu vsijujemo svojo vsevednost.

Boleèina, strah, želja in omejeno znanje o življenju so torej osnovni 'blokatorji' in 'izzivi', ki nam usmerjajo pogled in doloèajo razgled, kradejo 'srce' in stojijo na poti razsvetljenja – spoznanja Celosti in Celote. Zato je sooèenje s 'križem' neobhodno za vsakega 'iskalca' svobode, modrosti in ljubezni.