Za objavljanje na Pozitivkah pišemo in pesnimo. Kakšno telo pa imajo ti naši izdelki? So sugestivni, nabiti s èustvi, z modrostjo, s pesniškim zanosom, z zaèaranostjo, globino, zanimivostjo, ostrino, jezikovno pravilnostjo in jezikovno èistostjo? Kakšen je naš odnos do njih? Ali smo jih sposobni spoštovati, se jim pridružiti, jim prisluhniti in s prišepetavanjem izreèi pohvalo ali grajo? Morda z obzirnostjo izreèi svojo oceno, mnenje, povedati svoje pripombe in stališèe. Jih morda napadamo z vso svojo nevihto, ozkosrènostjo, neprizanesljivostjo? Vsaki dan se sooèimo s tvarinami nove vrste, ki jim namenjamo kulturniško kritiko, naše mnenje, naše obèutenje. Kakšno izkustveno doživetje nam dajejo stvari, ki jih na Pozitivkah beremo? Veliko je poezije. Pozitivke bi že lahko izdale antologijo, izbor objavljenih pesmi svojih avtorjev.

Èe èlovek s povpreèno inteligenco odpre spletne strani, je pogosto oèaran in se vpraša, odkod avtorji vse to jemljejo. Mnogi prispevki si zaslužijo pohvalo, nekateri prispevki pa si zaslužijo tudi grajo, motijo duševno stanje ali ne sprožijo zadostnega zanimanja, da bi jih prebrali. Takšni prispevki oropajo duha tiste dragocene radosti, da bi ob njih uživali.

Ali res ob branju prispevkov samo uživamo?

Estetika se ne piše za ustvarjalca in ne za opazovalca lepega, temveè izkljuèno za misleca. Spoznavajoèa filozofska zavest se prepusti silam globine in te so višja stopnja umetnosti. Skoraj vsak prispevek ima neke umetniške prvine. Nekateri veè, drugi manj. Kaj je pri umetnosti moènejše, estetsko uživanje lepote ali globina misli? Umetnost je vsekakor estetika in skrivnost, ki ob uživajoèem opazovanju skupaj razkrije presežnost, povezano z ustvarjalèevo bitjo.

Ali lahko zahtevamo od napisanega prispevka lepoto in moralno tendenco? Sigurno, da se umetnost utemeljuje na èutnem in lepem, estetsko dopadljivem, vendar morata biti v umetnosti prisotna tudi globina misli in etièno jedro.

Umetnost tvori duhovni svet, zato mora biti osvetljena s kriteriji, ki ji dajejo univerzalno vrednost in prinašajo k poèutju svetlobo. Fascinantna je pri tem realnost napisanega dela, ki se kaže v dobrem in zanimivem slogu in sporoèilu. Stvaritev se pogosto ne vkljuèi v realni tok življenja, obstojeèe je izkljuèeno pred pritiskom dejanskosti. Gre za presežno težo možnega. Za estetsko percepcijo je pomembno višje, drugoredno opažanje in dojemanje. Pomemben je tisti del zaznave, ki sega preko èutnih vtisov; tisti del zaznave, ki dodaja, izbira in odkriva. Tisto notranje èutenje je pomembno.

Prispevek naj ne bi povzroèil razkola ter kazal grobosti med intimnim odzivanjem bralca in osebnim obèutenjem avtorja. Vèasih razmere pripomorejo, da se na spletu pojavi prispevek, ki ne odigra pozitivne vloge. Vèasih mi gredo takšni prispevki na živce, ker je v njih predpostavka, da kar razmišljajo in ti vsiljujejo stoodstotno drži in naj bi veljalo za edino pravilo igre, po katerem se odvija življenje. Že v starih èasih so ljudje rekli, da kar je napisano, drži, in èe spoznamo, da ne drži, smo razoèarani, nejeverni, jezni.

Vsi si želimo živeti polno življenje in brati prispevke, ki naj bi nas s svojo pozitivno energijo pripeljali na cilj našega duhovnega zadovoljstva z dostojanstveno držo avtorja in èloveško dobrohotno sprejemljivostjo bralca. Vedno pa ne gre tako. Vprašamo se, le zakaj bi svoje pozitivne energije metali v niè, v negativne predpostavke, sprejemali tekste pod obremenitvami tuje ideologije ali nazorov. Estetika ima veè obrazov. Najprijetnejši je tisti, ki nam odpira mnogovrstnost svetlega sveta, požlahtni srce in odpira globino naših misli. Zato imamo POZITIVKE.