Piše: Gaja Lašiè

LJUDSKA SAMOPOMOÈ v obliki lokalne izmenjave dobrin in storitev
Uèenje in kreativno sodelovanje v družbeno-socialni mreži/lokalnem združenju civilne samopomoèi

V današnjem prispevku vam želim približati idejo o medsebojni, lokalni, izmenjavi blaga in storitev. Opisati želim, kaj je to lokalna / civilna /družbena / socialna samopomoè / trgovina / menjava. Z izrazoslovjem in poimenovanji se ne želim vezati na noben, v svetu že obstojeè, sistem ali njegovo valuto. V nadaljevanju bom za sistem uporabljala izraz lokalna menjava ali skrajšano L-menjava, za lokalno valuto pa L-toèke.

L-menjava ima obliko demokratiène skupnosti èlanov. Èlani med seboj lokalno sodelujejo / trgujejo v nedenarni obliki in si tako olajšajo indirektno menjavo dobrin in storitev. Sistem ob vpisu èlanom odpre raèun in potem vodi evidenco prometa v dogovorjeni lokalni valuti. Vrednost ene enote valute je stvar dogovora èlanov. Ponekod je razmerje z uradno valuto 1 : 1, pogosteje pa lokalna ali vzporedna valuta, zaradi varnosti pred nihanji na svetovnih trgih, veže vrednost L-toèke na ceno žita, kruha ali èesa drugega. Vse storitve sistema so neprofitne. L-menjava je del etiène ekonomije, ki obièajno ekonomijo (le) dopolnjuje s svojimi prednostmi. S tem koristi posameznikom in družbi. Zaradi izjemno velikega vpliva takšnih mrež na varstvo okolja jo ponekod imenujejo tudi eko-menjava.

Èlani na organiziranem lokalnem trgu preprosto ponudijo svoje izdelke / storitve in jih zamenjajo za izdelke / storitve drugih èlanov. Lokalna izmenjava ustvarja socialno samopomoè, optimalno praviènost v trgovanju, spodbuja uèenje in razumevanje poteka trgovanja ter ozadja ekonomije. Ohranja neodvisnost od nihanja svetovne menjave ( kolièine denarja v obtoku). Uporaba takšne izmenjave prinaša bistvene prednosti na vseh podroèjih v skupnosti, brez izjem. Omogoèa ocenjevanje prispevkov posameznika skupnosti in ga tudi pravièno nagradi. Koristi niso pridobljene s tekmovalnim obnašanjem in izkorišèanjem drugega; prihajajo iz kreativnega sodelovanja, ki prinaša medsebojne koristi. Pri L-menjavi zaradi njene narave ne obstajajo možnosti (luknje) za manipuliranje!

L-menjava spodbuja izmenjavo na praviènem sistemu dajanja in jemanja: kdor hoèe kaj dobiti, mora tudi kaj dati. L-toèke in papirnati boni imajo zgolj simbolièno vrednost. Ne nagrajuje ekstremov, bodisi prevelikega egoizma / sebiènosti ali prekomernega razdajanja. Pomembno je spoznanje, da v tej nedenarni izmenjavi pridobivamo vsi.

Naša znanja in izkušnje (storitve in produkti) se z lahkoto zamenjajo za znanja in izkušnje drugih. Skozi takšno izmenjavo se spontano spremenimo iz (potencialnega) pasivnega v aktivnega posameznika. Naša kreativnost se z lahkoto izraža, zanjo pa smo pravièno nagrajeni. Sodelovanje ni veè problem, ampak veselje ob koristih za vse.

ODKOD IDEJA ZA LOKALNO SAMOPOMOÈ?

Ideja in praksa sta stari skoraj sto let. Najbolj razširjen je LETS (Local Exch Trading System); naziv sistema je hkrati ime za enoto valute. V sedanji obliki se je dobro razvil v angleško govoreèih državah. V Angliji je okrog 500 takšnih sistemov. Nekateri ekonomski strokovnjaki prièakujejo, da bo v prihodnjih letih 30 – 40 % ekonomije v Angliji raslo s pomoèjo LETS sistema. Že sedaj je v družbi znatno opazno zanimanje lokalnih oblasti, strank in novo-nastalih organizacij za te sisteme.

BO L-MENJAVA KMALU V SLOVENIJI !

Preprièana sem, da boste kmalu tudi vi imeli možnost aktivno sodelovati v izmenjavi! Predvidevam, da se bo razvilo veè sistemov hkrati. Niè hudega. Èim veè, tem bolje. Vsak sistem se vsaj malo razlikuje od drugih: zaradi geografskih, demografskih, lokalnih in drugih posebnosti obmoèja iz katerega izhaja. Vedno se na prvem mestu pojavijo najbolj pereèa »povpraševanja« in »ponudbe«, torej potrebe, zaradi katerih je nastal. Najlepše pri vsem pa je, da je poimenovanje plaèilnega sredstva ali L-toèk v domeni ustanoviteljev. Ime obièajno že na daleè izžareva duha in lokalno identiteto kot nekaj prepoznavnega. Lahko so poimenovane posebnosti pokrajine ali mesta, imena znanih ljudi, priznan izdelek, itd. Ne boste verjeli, kakšna imena vse imajo. Na Japonskem, recimo, je ena skupnost poimenovala svoje toèke kar »kikiriki«.

ZA RAZMISLEK…

Zakaj so dandanes ljudje v ekonomiji tako zelo egoistièni, nekateri pa celo izkorišèajo druge? To omogoèa in spodbuja samo oblika obièajnega plaèilnega sredstva - denar. Denar, èe ga imate, lahko naložite tako, da dobite obresti veè, kot jih v celotnem družbenem sistemu plaèujete (obresti in inflacijo). Torej, èe se samo en del gospodarstva financira iz kreditov, direktni in indirektni plaèniki njegovih storitev plaèujejo tudi njegove obresti. Po drugi strani pa je denar edino plaèilno sredstvo. Èe ga imate premalo ali ga sploh nimate, v družbi ne morete dolgo normalno (beri dostojno) »obstajati«.

Celoten èlanek preberite na Forumu (http://www.gibanje.org/forum/viewtopic.php?t=433)

Vir: www.gibanje.org