V torek, 6. junija 2006 se je z razpravo k prispevkom celotnega dneva zakljuèila 1. konferenca z naslovom »Družbena odgovornost in izzivi èasa 2006«. Na njej je sodelovalo dvanajst slovenskih in en tuj predavatelj , ki so družbeno odgovornost predstavili iz razliènih vidikov: vladnega, etiènega, podjetniškega, medijskega, izobraževalnega in raziskovalnega. V imenu predsednika RS dr. Janeza Drnovška je udeležence pozdravila Magdalena Tovornik, višja svetnica predsednika Republike Slovenije za politiène zadeve, v imenu Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru pa njen dekan, dr. Rasto Ovin.

Konference, se je udeležilo približno sedemdeset strokovnjakov, predstavnikov nevladnih organizacij, podjetij, medijev, pa tudi študentov, ki so se zbrali v Konferenèni dvorani Gospodarske zbornice Slovenije – Obmoène zbornice Maribor. Konferenco je organiziral Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije – Obmoèno zbornico Maribor in Združenjem podjetnikov Slovenije.

Na konferenci so predavali: Metka Štoka Debevec iz Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve, koordinatorka medresorske delovne skupine za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij; dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru; Štefka Korade Purg iz Ministrstva RS za javno upravo; dr. Vojko Flis iz Splošne bolnišnice Maribor in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru; Anton Petelinšek, odgovorni urednik programov Radia Maribor; Vinko Kurent, direktor podjetja Mikrodata GIS in podpredsednik Združenja podjetnikov Slovenije.; Vida Ogorelec Wagner, direktorica ustanove Umanotera, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj; Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO, dr. Gerald Steiner iz Graške univerze, dr. Jožica Knez Riedl, izredna profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Maribor, Toni Vrana, direktor zavoda Center Spirala in doc. dr. Klement Podnar ter Urška Golob iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

S sklepi konference so zbrani opozorili, kakšen naj bi bil razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji, predstavili pa so tudi zamisel o ustanovitvi Fundacije dr. Vekoslava Grmièa in nekaj projektov, ki se trenutno na temo družbene odgovornosti razvijajo v Sloveniji. Glavni sklep konference je bil, da smo vsi odgovorni – na vseh ravneh družbenega življenja. Le z vzajemnim delovanjem v skupno dobro lahko preživimo na dolgi rok.

Sklepi konference »Družbena odgovornost in izzivi èasa 2006«
Maribor, 6. junij 2006

Družbena odgovornost pomeni, morda malce poenostavljeno, obveznost in pravico ljudi, da razen neposrednih posledic svojih in tujih dejanj prakticirajo in doživljajo tudi upoštevanje danih in možnih posrednih posledic.

Med slednjimi gre zlasti za prepreèevanje in popravljanje širšim krogom ljudi nevarnih in škodljivih posledic. Evropska unija je o tem objavila poseben dokument. Enako ima svoj program tudi Slovenija. To je pohvalno, a ne dovolj, saj se dokumenti ne uresnièujejo sami, ampak v praksi delovanja ljudi kot posameznikov in organizacij.

Zato je pomembno, kakšnih etiènih naèel, ki povedo, kaj je prav in kaj narobe, se držimo vsi. Tako imajo kar številne stroke etiène kodekse. Kažejo, da ljudje èutijo potrebo po veè celovitosti vplivnih ljudi pri razmišljanju, odloèanju in praktiènem delovanju. V praksi nekaterih podjetij se to kaže tudi kot javnega priznanja vredna pomoè družbeno koristnim organizacijam, kot trud za praviènost namesto zlorabe pri poslovanju, pa tudi pri oglaševanju in drugem komuniciranju.

Tudi o družbeni odgovornosti je potrebno komuniciranje, da bi jo ljudje osvojili. Zaradi dolgoroènosti svojega vpliva je družbena odgovornost bistveno nujna lastnost šolstva, zlasti visokega, a tudi zgodnejšega. Med njegove naloge spada tudi raziskovanje in prenos njegovih spoznanj v prakso, v kateri se pokaže, da družbena odgovornost ljudi v neki regiji ali organizaciji krepi njihovo invencijsko-inovacijsko sposobnost in prakso. Podobni pozitivni uèinki so možni, tudi v neprofitnih organizacijah in pri posameznikih. Tudi svetovalci morajo to upoštevati.

V celoti gledano, gre torej za zavestno preseganje ali vsaj doseganje uradnih dokumentov, ko gre za prepreèevanje ali vsaj popravljanje širših posledic dejanj in opustitev dejanj ljudi, podjetij, držav, njihovih delov in mednarodnih organizacij. Take posledice normalno nastajajo zaradi preozkega in preveè kratkotrajnega izbora spleta meril pri odloèanju. Standardi lahko pri tem pomagajo, enako velja za vplive posrednikov sporoèil – novinarjev in drugih avtorjev – in njihovih poslušalcev, bralcev, gledalcev.

Sem spada tudi odgovornost državnih organov do malih in srednjih podjetij, a tudi do lastne inovativnosti. Imajo velik vpliv in z inoviranjem sebe lahko sprožijo plaz inoviranja, vendar ne gre le za tehnièno-tehnološke inovacije, ampak predvsem za inovacijo kulture v smeri celovitosti in zato družbene odgovornosti.

Da bi sprožili to inovacijo, je smiselno uporabiti veè komunikacijskih kanalov, vkljuèno z novinarskimi, šolskimi, medosebnimi. Veliko napravimo za porast družbene odgovornosti tudi kot ozavešèeni potrošniki in zahtevni obèani, ne podaniki oblastnikov. Kako? Tako, da nenehno in povsod zahtevamo in gojimo kar najveèjo celovitost, izraženo kot odlièno kakovost v gospodarstvu in drugod.

Zakaj bi se trudili? Vsi smo vplivni in soodvisni. Gre torej za nas kot ekonomska, pravna in etièno-filantropska bitja. Vsi smo družba. In nam družbena odgovornost koristi.

»Do good to do well«, je rekel Porter in udeleženci konference »Družbena odgovornost in izzivi èasa 2006« se strinjamo z njim.