V torek, 6. junija 2006 se je z razpravo k prispevkom celotnega dneva zaključila 1. konferenca z naslovom »Družbena odgovornost in izzivi časa 2006«. Na njej je sodelovalo dvanajst slovenskih in en tuj predavatelj , ki so družbeno odgovornost predstavili iz različnih vidikov: vladnega, etičnega, podjetniškega, medijskega, izobraževalnega in raziskovalnega. V imenu predsednika RS dr. Janeza Drnovška je udeležence pozdravila Magdalena Tovornik, višja svetnica predsednika Republike Slovenije za politične zadeve, v imenu Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru pa njen dekan, dr. Rasto Ovin.

Konference, se je udeležilo približno sedemdeset strokovnjakov, predstavnikov nevladnih organizacij, podjetij, medijev, pa tudi študentov, ki so se zbrali v Konferenčni dvorani Gospodarske zbornice Slovenije – Območne zbornice Maribor. Konferenco je organiziral Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije – Območno zbornico Maribor in Združenjem podjetnikov Slovenije.

Na konferenci so predavali: Metka Štoka Debevec iz Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve, koordinatorka medresorske delovne skupine za spodbujanje družbene odgovornosti podjetij; dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor iz Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru; Štefka Korade Purg iz Ministrstva RS za javno upravo; dr. Vojko Flis iz Splošne bolnišnice Maribor in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru; Anton Petelinšek, odgovorni urednik programov Radia Maribor; Vinko Kurent, direktor podjetja Mikrodata GIS in podpredsednik Združenja podjetnikov Slovenije.; Vida Ogorelec Wagner, direktorica ustanove Umanotera, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj; Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO, dr. Gerald Steiner iz Graške univerze, dr. Jožica Knez Riedl, izredna profesorica na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Maribor, Toni Vrana, direktor zavoda Center Spirala in doc. dr. Klement Podnar ter Urška Golob iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

S sklepi konference so zbrani opozorili, kakšen naj bi bil razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji, predstavili pa so tudi zamisel o ustanovitvi Fundacije dr. Vekoslava Grmiča in nekaj projektov, ki se trenutno na temo družbene odgovornosti razvijajo v Sloveniji. Glavni sklep konference je bil, da smo vsi odgovorni – na vseh ravneh družbenega življenja. Le z vzajemnim delovanjem v skupno dobro lahko preživimo na dolgi rok.

Sklepi konference »Družbena odgovornost in izzivi časa 2006«
Maribor, 6. junij 2006

Družbena odgovornost pomeni, morda malce poenostavljeno, obveznost in pravico ljudi, da razen neposrednih posledic svojih in tujih dejanj prakticirajo in doživljajo tudi upoštevanje danih in možnih posrednih posledic.

Med slednjimi gre zlasti za preprečevanje in popravljanje širšim krogom ljudi nevarnih in škodljivih posledic. Evropska unija je o tem objavila poseben dokument. Enako ima svoj program tudi Slovenija. To je pohvalno, a ne dovolj, saj se dokumenti ne uresničujejo sami, ampak v praksi delovanja ljudi kot posameznikov in organizacij.

Zato je pomembno, kakšnih etičnih načel, ki povedo, kaj je prav in kaj narobe, se držimo vsi. Tako imajo kar številne stroke etične kodekse. Kažejo, da ljudje čutijo potrebo po več celovitosti vplivnih ljudi pri razmišljanju, odločanju in praktičnem delovanju. V praksi nekaterih podjetij se to kaže tudi kot javnega priznanja vredna pomoč družbeno koristnim organizacijam, kot trud za pravičnost namesto zlorabe pri poslovanju, pa tudi pri oglaševanju in drugem komuniciranju.

Tudi o družbeni odgovornosti je potrebno komuniciranje, da bi jo ljudje osvojili. Zaradi dolgoročnosti svojega vpliva je družbena odgovornost bistveno nujna lastnost šolstva, zlasti visokega, a tudi zgodnejšega. Med njegove naloge spada tudi raziskovanje in prenos njegovih spoznanj v prakso, v kateri se pokaže, da družbena odgovornost ljudi v neki regiji ali organizaciji krepi njihovo invencijsko-inovacijsko sposobnost in prakso. Podobni pozitivni učinki so možni, tudi v neprofitnih organizacijah in pri posameznikih. Tudi svetovalci morajo to upoštevati.

V celoti gledano, gre torej za zavestno preseganje ali vsaj doseganje uradnih dokumentov, ko gre za preprečevanje ali vsaj popravljanje širših posledic dejanj in opustitev dejanj ljudi, podjetij, držav, njihovih delov in mednarodnih organizacij. Take posledice normalno nastajajo zaradi preozkega in preveč kratkotrajnega izbora spleta meril pri odločanju. Standardi lahko pri tem pomagajo, enako velja za vplive posrednikov sporočil – novinarjev in drugih avtorjev – in njihovih poslušalcev, bralcev, gledalcev.

Sem spada tudi odgovornost državnih organov do malih in srednjih podjetij, a tudi do lastne inovativnosti. Imajo velik vpliv in z inoviranjem sebe lahko sprožijo plaz inoviranja, vendar ne gre le za tehnično-tehnološke inovacije, ampak predvsem za inovacijo kulture v smeri celovitosti in zato družbene odgovornosti.

Da bi sprožili to inovacijo, je smiselno uporabiti več komunikacijskih kanalov, vključno z novinarskimi, šolskimi, medosebnimi. Veliko napravimo za porast družbene odgovornosti tudi kot ozaveščeni potrošniki in zahtevni občani, ne podaniki oblastnikov. Kako? Tako, da nenehno in povsod zahtevamo in gojimo kar največjo celovitost, izraženo kot odlično kakovost v gospodarstvu in drugod.

Zakaj bi se trudili? Vsi smo vplivni in soodvisni. Gre torej za nas kot ekonomska, pravna in etično-filantropska bitja. Vsi smo družba. In nam družbena odgovornost koristi.

»Do good to do well«, je rekel Porter in udeleženci konference »Družbena odgovornost in izzivi časa 2006« se strinjamo z njim.