Ko Cvetko opisuje zvočno mandalo pri Tibetancih pravi, o njeni kvaliteti takole:

Bistvo zvočne mandale ni v bogastvo zvočne kvantitete, temveč v prepoznavanju kvalitete enega samega zvoka (tona, zvena) oziroma njegove harmonične strukture.

Za opis te kvalitete enega samega zvoka, pa povzame armensko ljudsko pripoved.
»Nekega dne je mož prinesel domov čelo in navezal nanj eno samo struno. V roke je vzel lok in začel vleči po strunah. Dan za dnem je ure in ure vadil in pri tem ves čas pritiskal na struno z istim prstom na isto mesto. Žena je ves čas mirno poslušala njegovo igro, po sedmih mesecih pa je previdno rekla:
»Poslušaj, dragi, opazila sem, da drugi godejo po tem čudovitem glasbilu po štirih strunah, pa še s prsti igrajo po njih.«

Človeški um se giblje med dvema skrajnostima, ki ju prinašajo zunanji vtisi čutilom: "posamezno" in "splošno". Posamezne so stvari, ki jih vidimo, splošno pa so besede ali pojmi, ki jih slišimo in govorimo. Neskladnost med pojmovnim sistemom in sistemom stvari je večen problem vse človeške družbe in smisel vsake človeške komunikacije. Pojmovni sistem skuša odkriti in z besedami izraziti objektivni naravni zakon in temu prilagoditi vso človeško aktivnost. Tako ves naravni sistem stvari postane v človeški komunikacijipojmovni sistem. Stvar razumemo, če smo jo sposobni spremeniti v pojmovni sistem in jo tako posredovati v besedah ljudem.

Človek živi tako vedno v nekem dvojnem svetu: v svetu konkretnih stvari, ki so dostopne očem - in v svetu besed in pojmov, ki jih slišimo iz ust govorečih. Vendar beseda, ki stvar označuje nikakor ni stvar sama in ji tako ne more biti podobna. Tako se človek sporazumeva s simboli za razliko od živali, ki to počno s signali.

Piše: Miran Zupančič

Sprašuješ me o splošni modrosti in kako bi jo označil?
"Iščite Božje kraljestvo, potrkajte na vrata in odprla se bodo.
Božje kraljestvo nam je bližje kot roke in noge, je v nas samih."

Prava modrost-resnica ni vezana na starost, življenjske okoliščine, karakter.
Pravo duhovno modrost opiše Pavel v drugem poglavju prvega pisma Korinčanom v verzih 6-13:
"In vendar oznanjamo modrost med zrelimi, pa ne modrosti tega sveta, tudi ne modrosti voditeljev tega sveta. Ti so minljivi.Oznanjamo pa skrivnostno božjo modrost, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki določil za naše zveličanje. Te ni poznal noben mogočnik tega sveta. Zakaj, ko bi jo spoznali, Gospoda veličanstva pač ne bi križali."

Še vedno se za vas trudi in pripravlja članke: Klavdija Roškar

POGLAVJE 93

Jezus gre z učenci preko žitnega polja in učenci smukajo klasje. Jezus jih opraviči. Vrnejo se v Kafarnaum. Na soboto Jezus ozdravi moža z osušeno roko ter utemelji svoje dejanje.
1 Zopet je bila sobota. Jezus in dvanajsteri so stopali po polju zrelega žita.
2 Bili so lačni, pa so smukali pšenično klasje, z rokami ga nekako mlatili, da so prišli do zrnja, ki so ga jedli.
3 Med ljudmi, ki so jim sledili, so bili tudi farizeji najstrožje sekte. Ko so ti videli apostole, kako so si pripravljali zrnje in jedli, so rekli Jezusu:
4 "Gospod, zakaj delajo dvanajsteri to, kar postava prepoveduje na sobotni dan?"
5 Jezus pa je dejal: "Niste li slišali, kaj je storil David, ko so njegovi spremljevalci potrebovali hrane?
6 Kako je šel v božjo hišo in z mize v svetišču vzel daritveni kruh ter jedel in dal tudi njim, ki so šli za njim.
7 Povem vam, možje, da so človekove potrebe nad obredno postavo.
8 Saj v naših svetih knjigah beremo, kako so duhovniki na razne načine kršili sobotno postavo, medtem ko so služili v svetišču, pa so bili vseeno brez krivde.

Po procesu dokončne povezave

Ljubi moji, v kakšno veselje ste mi, ko vas vsak trenutek napolnjujem s svojo ljubeznijo! Moja ljubezen je vaša bit. V vsakem od vas je prisotna na unikaten način, vsak od vas je moje srce utelešeno v unikatni obliki.

Moja ljubezen ste, stanovitna, večna, čudežna in cela. V vsakem trenutku vas polnim z njo in v vaši ekstazi se povečuje in množi. Ljubi moji, najgloblja resnica je zelo preprosta in obenem neskončno globoka. Ta resnica je, da vam ni treba postati karkoli, ker že vse ste. Ker ste že Božje srce.

Moje srce ste. To resnico vam danes prinašam kot darilo po končanem procesu dokončne ponovne povezave. Ko ponovno povežete svoja srca in svoja življenja z menoj, temu naravno sledi razodetje resnice in obenem njeno globoko izkustvo v sedanjem trenutku. Ko se oveste, da nikoli niste ločeni od mene, se vam resnica sama razkrije.

Piše: Goran Jeglič

Bog je ustvaril človeka za večno življenje, da bi z njim živel v ljubečem odnosu, kot Oče s svojimi otroki. Naša prva starša, Adam in Eva, nista poznala bolezni, dokler sta zaupala Bogu. Z njim sta imela ljubeč odnos, ki je globoko izpolnjeval vse njune potrebe in jima dajal polnost življenja. Ko pa sta po zavajanju kače, ki je prispodoba Satana, podvomila v popolno ljubezen Boga do njiju, sta vzela svoje življenje v svoje roke. S tem se je njun ljubeč odnos z Očetom, Bogom, razdrl. Zgrešila sta cilj in namen svojega obstoja, da bi živela v globokem odnosu s svojim Stvarnikom in Očetom. To imenujemo greh. Zaradi greha sta bila izgnana iz Božje prisotnosti, spoznala sta staranje, neizpolnjena hrepenenja in smrt.

Tako je zaradi greha enega človeka, Adama, greh vstopil v vse ljudi in po grehu smrt. Vsak človek, ki je rojen, je rojen v grehu, ki se kot gen (zgolj prispodoba) vleče od prvih staršev naprej. To je izvirni greh, telo greha, ki ima oblast nad človekom. Otrok ni potrebno učiti upornosti, ampak jih je potrebno vzgajati, da bi živeli lepo in odgovorno življenje.

Piše: Miran Zupančič

Že dolgo je znano, da prespimo tretjino ali morda celo polovico svojega življenja. Raziskovanja spanja je bila vedno zanimiva in nadvse hvaležna tema, z njo pa se je ukvarjal zlasti švicarski psiholog Carl Gustav Jung. S svojo analitično psihilogijo jer poskušal dušeslovju dati neko novo razsežnost.

Ko spimo in sanjamo privrejo na dan med drugim tudi naši podzavestni izviri, kot so agresivnost, bolezensko obnašanje, strahovi itd., in prodrejo do sil, ki nas potem napeljujejo k delovanju. Prisila kulture je izrinila mnoge naše podzavestne vzgibe ali pa jih je izključila zavest našega jaza. Ker niso predelani, delujejo v ozadju in oblikujejo skupek sil in napetosti, ki lahko zelo vpliva na življenje posameznika in skupine ali pa ga celo povsem obvladuje. Tod rastejo korenine dogodkov, ki jih kasneje lahko le obžalujemo Podzavest lahko tako zelo obvladuje naše ravnanje, da le-to ne ustreza več veljavnim pravilom skupnega življenja.

Piše: Goran Jeglič

Od začetka je bila Beseda in beseda je bila pri Bogu in beseda je bila Bog. Ta je bila od začetka pri Bogu. Vse kar je nastalo, je nastalo po njej. Beseda je edinorojeni božji Sin.

Bog je ljubezen, ta pa se lahko izrazi le v odnosu z drugo osebo. Zato si je Bog ustvari človeka, da bi nanj izlil vso svojo ljubezen, ustvaril ga je po svoji podobi.

Vsevedni Bog, Stvarnik vsega, ki od začetka pozna konec, je v svoji vsemogočnosti vedel, da bo človek, ustvarjen, da bi lahko nanj izlil svojo ljubezen in slavo, zgrešil svoj namen, torej grešil. Ker pa je Bog svet, pri njem ni prostora za greh. Vedel je, da mu bo vsak človek, ki ga je ustvaril zase, odtujen in nepreklicno kaznovan, saj greh pred Bogom ne more obstati.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

V notranji sobi NH joka K, zelo žalostna.
Ni sigurna kdo je in tu in tam reče sebi in Duhu Čas je, da grem Domov!
Ne čuti več smisla življenja, joka in joka, ker ne razume.
Stalno sprašuje Duha za odgovor, pa zelo malo dobi nazaj.
Odgovori niso polni in zaključeni, ampak drobci, malenkosti. Bojuje se z depresijo.
Pri zdravniku je dobila zdravila, ki pa globoke žalosti niso odnesla.
To noč joka in vzdihuje, poskusila je že dosti stvari bivanja in delovanja in biti dobra in delati prav. Vendar ne razume. Čuti se zapuščena od Duha.

K ve, da so jo vodniki zapustili že pred leti.
Potem je izgubila priljubljeno službo, sedanja jo ne izpolnjuje.
Izgubila je, kar je doživljala kot pomenljivo v dnevu. Zaradi njenih misli in prepričanj jo je družina zavrnila, jo začela pretirano milostno nagovarjati in tega ne razume.

POGLAVJE 89

Dvanajstero apostolov se v Jezusovem domu posveti svojemu delu. Jezus jih poučuje. Gre v sinagogo na sobotni dan in uči. Izžene nečistega duha iz obsedenca. Ozdravi Petrovo taščo.
1 Na dan pred soboto so se sešli dvanajsteri učenci, ki so bili prejeli poziv, v Jezusovem domu.
2 Jezus jih je nagovoril: "Ta dan je določen za to, da se boste posvetili božji dejavnosti. Molimo torej.
3 Odvrnite se od zunanjosti in obrnite se k svoji notranji biti. Zaprite vsa vrata k mesenemu jazu in čakajte!
4 Sveti Dih bo napolnil ta prostor in vi boste krščeni v Svetem Dihu."
5 Nato so molili. Ves prostor je napolnila svetloba, bolj bleščeča kakor opoldansko sonce, in plameneči jeziki so švigali nad vsako glavo navzgor.
6 Ozračje v Galileji je bilo razgibano. Nad Karfarnaumom se je valil zvok, podoben oddaljenemu grmenju, ljudje pa so slišali petje, kakor bi se deset tisoč angelov združilo v ubran pevski zbor.
7 Nato je dvanajsterica apostolov zaznala glas, čisto rahel in nežen, in ena sama beseda je bila izrečena, beseda, ki je niso upali izgovoriti. To je bilo sveto ime Boga.
8 Jezus pa jim je rekel: "S pomočjo te Besede vsemogočnosti lahko obvladujete prvine in vse sile ozračja.

Piše: Miran Zupančič

Sufujski spisi usmerjajo in opisujejo to, kar je Bistvenega, predaja božanski vsevolji našo zemeljsko osebno omejeno voljo. Poleg izčrpne obravnave določenih stanj zavesti ali postaj, kot jih imenujejo in lastnosti najdeš tudi množico kratkih, mnogopomenskih izrekov, ki spodbujajo k razmišljanju in zaradi katerih spoznamo, da naši običajni miselni vzorci na Poti k svobodi niso uporabni. Kajti takšni vzorci so služili zgolj za navodila za tiste duše, ki so bile pri svojem iskanju še daleč, daleč od cilja. Iz samih spisov sufijev lahko spoznaš, da je Pot stvar današnjega dne - trenutka in lastnega življenja. Vsak korak lahko napravimo zgolj s lučjo, ki nam je dostopna v tem trenutku, tu in sedaj!

Potovanje v in skozi puščavo, pa bi bilo, dragi prijatelj… nemogoče, da, podobno bi bilo velo samomoru, če ne bi bilo v pravilnih razdaljah počivališč, kjer se lahko človek odpočije, kjer najdemo vodo za našo žejno dušo, hrano in senco.

Stara znanja

Tarča in cilj vsake duše je svoboda in obvladovanje: svoboda od suženjstva materiji in mislim, kot tudi obvladovanje zunanje in notranje narave. Vsak tok volje povzročen s pomočjo drugega, ne glede od namere, naj si bo to kontrola nad organi ali kot prisiljevanje nad kontrolo v času umirjenega stanja; namesto da vodi k osvobojenju in obvladovanju, pa samo dodaja še en člen na več težki verigi vezanosti, verigi prejšnjih misli in preteklih praznoverij.

Zato moramo paziti kako dovolimo drugim, da delujejo na nas. Varovati se je potrebno tude tega, da ne bomo tudi sami koga onesrečili. Ta, ki poseduje velike moči, ta je Veliki Mojster, zato ne sme nikoli delovati na druge brez njihovega soglasja in še tedaj mora delovati izredno previdno ter nikoli ne sme zlorabiti svoje (nad)moči. Poglejte, stari so vedeli nekatere stvari boljše od nas sedaj, bili so zelo previdni pri prenašanju znanja na druge. V teh davnih časih, do Vrhunskih Inicijacij je posameznik lahko prišel samo tedaj, ko je v sebe ugradil moralno-etični princip. Dandanes je to drugače in zato so prepogoste zlorabe moči.

Igor Kononenko

Sri Aurobindo (1872-1950)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rojen v Kalkuti v Indiji. Ko mu je bilo sedem let, so ga skupaj z dvema starejšima bratoma odpeljali za štirinajst let v Anglijo na (popolnoma zahodnjaško) šolanje. Odrasel je v angleški družini v Manchestru. Šolal se je v Londonu in na King’s College v Cambridgu. Poleg angleščine je dobro znal francosko, nemško in italijansko in je v izvirnikih bral Goetheja, Danteja, Shakespeara, Rebalaisa, Moliera, Hugoja, Voltaira, Rousseauja itd. Pri enaindvajsetih letih se je vrnil v Indijo, začel prakticirati jogo in je trinajst let delal, najprej kot uradnik, pozneje kot učitelj in na koncu kot vodja v Baroda College. V tem času se je naučil sanskrita in več modernih indijskih jezikov, bral vedske spise in moderno indijsko književnost, prevajal ter pisal pesmi in se potihem tudi politično udejstvoval. Ko je leta 1905 zapustil Baroda College, se je začel tudi javno ukvarjati s politiko – zavzemal se je za nenasilni odpor in nesodelovanje z britanskimi oblastmi s končnim ciljem doseči neodvisnost Indije.

POGLAVJE 83

Jezus uči prebivalce Siharja. Izžene iz obsedenca hudega duha. Ukaže mu, da se vrne na svoje mesto. Ozdravi mnogo ljudi. Duhovniki so vznemirjeni zaradi Jezusove navzočnosti v Siharju, toda ko jim govori so mu naklonjeni.
1 V Siharju je Jezus ljudstvo učil na mestnem trgu.
2 Pripeljali so mu obsedenca. Zli duh ga je mučil z nasiljem in poželjivostjo ter ga je večkrat vrgel po tleh.
3 Jezus mu je z močnim glasom velel: "Zli duh, nehaj ogrožati življenje temu človeku, vrni se na svoje lastno področje."
4 Tedaj je zli duh zaprosil, da bi smel v telo psa, ki je stal v bližini.
5 Jezus pa je rekel: "Čemu škodovati nemočnemu psu? Njegovo življenje je njemu prav tako dragoceno kakor moje meni.
6 Ne gre, da bi breme svojih grehov nalagali na rame kateremukoli živemu bitju.
7 S svojimi lastnimi dejanji in slabimi mislimi si sebi naložil vse te nevarnosti. Hude probleme moreš reševati, a rešiti jih boš moral sam.
8 S tem, da obsedeš človeka, je postal tvoj položaj dvakrat tako žalosten. Umakni se nazaj na lastno področje. Brzdaj se, da ne škoduješ nikomur in ničemur, pa boš polagoma sam postal svoboden."

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

To si ti in prihaja iz notranjosti.

Princi in princese Prvega Stvarstva ste.
Janez je bil princ Jazije, velik popotnik, raziskovalec in ustvarjalec. Zlahka se je dolgočasil, prišel je do konca kraljestva, do Ognjenega zidu - simbol robu vse kreacije kot jo je poznal. Prestrašil se je.
Želel je nazaj v kraljestvo ne-energije, vakuma, vendar ga je sesanje zidu potegnilo vase.
Čas v zidu je bil kot večnost, njegovo bitje raztelešeno, zdrobljeno v male delce.
Nekateri so šli v kokon na dolgo spanje, v notranjo izkušnjo, delček pa je potoval naprej.
Pred prihodom na Zemljo je bilo vmesno obdobje. Za zidom je bila praznina, popolna tema, ki je kasneje postala fizični univerzum. V praznini ni bilo zvezd ne galaksij, nobene energije, preprosto ničesar.
Energetsko Janez ni bil v svetlobnem telesu niti v trdni fizični obliki.
Ni bil trden niti svetloba, ampak v plinastem stanju bivanja.

Prevrete besede, nesmiselnost oživljanja,
nesmiselnost ponujanja naberačene hrane,
nihče, razen tebe neumorni učitelj,
ni dosegel tvoje namišljene nirvane.

Ne slepi sebe in drugih po spoznanju!
V vsaki rastlini, v vsaki bilki je učitelj
in ti si ga tako domišljavo zamenjal,
ne da bi bila tvoja vera v lastne besede,
v lastno skodelico naberačene miloščine
našla zavetje resnične ljubezni v tebi.

Ne razkazuj navidezne popolnosti in sreče,
ne vsiljuj tvojega posnemanja samega sebe.
Odreči se lastni volji po moči in vzvišenosti,
kajti nobena beseda ni tako pametna,
da ne bi mogla ista beseda ovreči naslednjo.

Otroci so danes pod velikim stresom. Domače naloge, pritisk, da morajo tekmovati med seboj, ure in ure poslušajo kako se starši kregajo, noben jim ne prisluhne - vse to se sešteje ob koncu dneva. In ravno tako kot starši, se tudi otroci obračajo na jogo s katero si pomagajo, da se sprostijo. Joga pomaga k zavedanju svojega telesa, samo kontrole, fleksibilnosti in koordinacije. In te spretnosti jih spremljajo kasneje v njihovem vsakdanjiku.

KAJ JE JOGA ?
Klasična tehnika joge sega več kot 5000 letos nazaj. Joga se je razvila v antičnih časih, ko so ljudje hrepeneli po osebni svobodi, zdravju in dolgemu življenju in stopnjevano samo-razumevanje je dalo rojstvo sistemu fizičnih in mentalnih vaj, ki so se odtlej razširile po celem svetu.
Beseda joga pomeni pridružiti se oz. spojiti. Spojiti um in telo v harmonično izkušnjo.
Ura joge se prične z vajami, sledi dihanje in zaključimo z meditacijo. Telo nam omogoča, da se premikamo, delamo, zato ga vsak učenec joge skrbno neguje in spoštuje. Dihalne tehnike so zasnovane na konceptu, da je dih vir življenja v telesu. Učenec joge zavestno kontrolira dihanje, da izboljša počutje, zdravje telesa in uma. Vaje in dihanje pripravita telo in um na meditacijo. Mir v notranjosti, ki se ustvari, zdravi stresne vsakodnevne momente. Redna vadba vaj, dihanja in meditacije pomaga k prostemu umu in močnemu, gibčnemu telesu.

Zamisli si,
da se ti tvoje življenje izteka,
tvoja mila ti duša se poslavlja,
od tvojega dragega ti telesa,
jata ptic sede na veje drevesa,
katerega pogled ti zastira streha.

Koliko pomembno je zate,
da veš kakšne vrste so ti ptiči,
če boš pa čez nekaj trenutkov,
ti sam moral iz telesa oditi,
moral boš to Zemljo zapustiti.

Ko se veje drevesa spoznanja začnejo spreminjati v lovke meduze in drevo spoznanja dobi zmajevo glavo z množico sikajočih kač, takemu simbolu poglabljanja njegovih korenin, ki so spremenile obliko drevesu, da namesto živosti, da bi drevo rodilo užitne sadeže, se izrodijo veje v pošasti in veje pošasti objemajo svoj ud in vzdihujejo: "Pridi, pridi!"

In drevo spoznanja dobi čisto rdeč obraz od vročine in iz njega iztekajo snovi, ki niso čista semena izcejana iz kože drevesa, temveč semena zla, ki začnejo drseti in s svojim sršečimi trepalnicami iščejo kače, s katerimi bi se parile. Kakšna zajebana narava je to, da se je drevo spoznanja spremenilo v pošast in ljudje smo se privadili na to dejstvo.

Piše: Goran Jeglič

Ko je Bog ustvaril človeka, ga ni zasužnjil z zapovedmi, saj ga je ustvaril svobodnega. Ker pa je v svoji previdnosti in modrosti poznal nevarnost, ki bi lahko človeka oropala te svobode, mu je prepovedal le eno stvar, da bi jedel sad drevesa spoznanja dobrega in zla. Ali je bila ta edina prepoved posledica ljubezni Boga do človeka ali pa je bila človeška svoboda le farsa?

V Svetem pismu beremo, da sta bila tako drevo življenja kot drevo spoznanja dobrega in zla zasajena v sredi Edenskega vrta(1Mz2,9), kjer sta imela naša prastarša večno življenje v osebnem odnosu z Bogom, ki je bil središče njunega življenja. Njuna pozornost je bila usmerjena na Boga in na prijetno skrb za božji vrt, da bi ga obdelovala in varovala. Dal jima je vso oblast nad deli svojih rok (Ps8,7). Življenje, ki sta ga živela je bilo popolno in vse njune potrebe so bile zadovoljene. Niti pomislila nista, da bi zaužila sad drevesa spoznanja dobrega in zla.

Piše: Bernarda Pavko Prava

boginjo čutim, Njo govorim, nariše se sama, ko jo prizemljim
povem, če me vprašaš
sicer spet molčim

tekmovanja ne more bit, ker ne želim zmagat
v ta prostor ne grem
tudi moje pošte tam ne dobite

vase, noter, dol in drugega nič
naprej se greš svoje igrice
kako lahko pričakuješ drugačen rezultat

Sedemdeset let nas Vnebovzeti Mojstri pripravljajo za vstop v Vodnarjevo dobo – dobo Miru, Razsvetljenja in Svobode. Saint Germain, eden od Vnebovzetih Mojstrov, je Gospodar Vijoličnega Očiščevalnega Plamena oziroma Plamena Svobode, ki izhaja iz sedmega Žarka. Po več stoletjih čuvanja znanja o Vijoličnem Plamenu so se Mojstri odločili dati človeštvu to znanje v množično uporabo (leta 1930 je Saint Germain začel poučevati američana Godfreja R. Kinga o teh znanjih ta pa jih je preko knjig o JAZ SEM in javnih predavanj prinesel človeštvu.) Saint Germain je rekel: »Uporaba Vijoličnega Očiščevalnega Plamena je za vas in vse človeštvo vrednejša kot vse bogastvo, zlato in dragulji na tem planetu!«

Vijolični Plamen je edinstvena duhovna Energija, ki pospeši duhovni razvoj, ozdravi čustvene in fizične probleme, izboljša odnose …

Prav kot se žarek sončne luči ob prehodu skozi prizmo razdeli na sedem barv, se tudi duhovna Svetloba razdeli na sedem barvnih Žarkov (to so: 1.-Modri, 2.-Rumeni, 3.-Rožnati, 4.-Beli, 5.-Zeleni, 6.-Škrlatno-Zlati in 7.-Vijolični Žarek). Vsak od njih ima posebne Božanske lastnosti in se razplamti v Plamen. Lastnosti Vijoličnega Plamena so: milost, odpuščanje, preobrazba, očiščenje, osvoboditev …

POGLAVJE 77

Jezus v Hebronu. Pot v Betanijo. Pouk Ruti zaradi nestrpnosti njenega moža.
1 S trojico učencev je Jezus odšel v Hebron, kjer je ostal sedem dni in učil.
2 Nato pa je odšel v Betanijo in učil v Lazarjevi hiši.
3 Prišel je večer. Množice so odšle. Jezus, Lazar in njegove sestre Marta, Ruta in Marija so bili sami.
4 Ruta je bila zelo otožna. Njen dom je bil v Jerihi, mož je bil gostilničar, po imenu Asher-ben.
5 Asher pa je bil farizej starega kova in je Jezusa preziral.
6 In ko je njegova žena izpovedala svojo vero v Kristusa, jo je pregnal iz hiše.
7 Ruta pa se ni upirala, le rekla je: "Če je Jezus Kristus, tedaj pozna pot. Jaz pa ne dvomim, da je Kristus.
8 Moj mož se lahko razjezi in umori mojo telesno obliko. Ne more pa usmrtiti duše in v mnogih bivališčih moje Očetnjave je prostorček tudi za mene."